Kot trdijo pri AI-ju, se v Katarju, ki velja za eno najbogatejših držav na svetu, od časov pred petimi leti, ko je bila ta zalivska država izbrana za gostiteljico svetovnega nogometnega prvenstva leta 2022, ni prav nič spremenilo, te zlorabe tujih delavcev pa so sramotne tako za Katar kot za svetovno nogometno organizacijo Fifa.

Po neuradnih podatkih je v državi 1,5 milijona tujih delavcev, večina jih je zaposlenih v gradbeništvu, in tudi oni so omogočili hiter vzpon katarskega gospodarstva in uspešno kandidaturo države za svetovno prvenstvo. Katar se je namreč pred svetovnim prvenstvom zavezal h kar 200 milijard dolarjev vrednim infrastrukturnim projektom.

Podjetje mora delavcu odobriti odhod iz države
Večina delavcev prihaja iz Bangladeša, Nepala in Indije, vsi pa se morajo držati pravil sistema "kafala", po katerem morajo tuji delavci dobiti odobritev delodajalca, če želijo zamenjati službo ali zapustiti državo. Kljub temu naj bi število priseljenskih delavcev v Katarju v prihodnjih dveh letih preseglo dva milijona.

V letu 2015 je v Katarju umrlo okoli 260 delavcev iz Indije. "Zamude pri sprejemanju nove delovne zakonodaje so recept za katastrofo na področju človekovih pravic," je opozoril Mustafa Kadri, član AI-ja, ki je opozoril tudi na zamude pri izplačilih plač, pomanjkanje delovnih inšpektorjev in obstoj sistema "kafala".

Katar je zavrnil te obtožbe in zatrdil, da je sprejel vrsto reform za omilitev delovnih razmer. "Obtožbe, da Katar ni naredil pomembnih premikov pri zagotavljanju človekovih pravic tujih delavcev, so preprosto neresnične. Sprejeli smo pomembne reforme, nekatere pa še pripravljamo," so dejali. Zavrnili so tudi obtožbe, da prihaja do izkoriščanja delavcev, in zatrdili, da so sprejeli nov sistem izplačila plač prek bančnih transferjev ter zakon, po katerem je nezakonito, če podjetja zadržujejo delavčev potni list.

Odzvala se je tudi Fifa, ki je sporočila, da upa, da bo svetovno prvenstvo leta 2022 "katalizator izboljšanja delovnih razmer" v Katarju.