Po mesecih porazov in umikov ter visokem številu žrtev je Bašar Al Asad končno nagovoril tudi domačo sirsko javnost, kjer ga podpirajo njegovi alaviti, druge verske manjšine in sunitski trgovski razred velikih mest. Foto: Reuters
Po mesecih porazov in umikov ter visokem številu žrtev je Bašar Al Asad končno nagovoril tudi domačo sirsko javnost, kjer ga podpirajo njegovi alaviti, druge verske manjšine in sunitski trgovski razred velikih mest. Foto: Reuters
Bašar al Asad
49-letni sirski predsednik je v javnosti nazadnje nastopil pred letom dni, ko je začel tretji mandat na čelu države, katere vodenje je prevzel po smrti očeta Hafeza Al Asada. Foto: Reuters
Turška vojska na meji s Sirijo
Razmere v Siriji dodatno zapleta še posredovanje Turčije proti Islamski državi, hkrati pa je vprašanje, koliko časa lahko zdrži mir med Kurdi in Turki, ki bombardirajo PKK v Iraku. Za nameček iz okolice mejnega prehoda Kesab poročajo o strelski izmenjavi med sirskimi in turškimi vojaki. Foto: Reuters

"Manjka nam človeških virov," je dejal Bašar Al Asad v nagovoru predstavnikom gospodarskih organizacij v Damasku, ki ga je sirska državna televizija predvajala v nedeljo dopoldne. To je bil prvi Al Asadov nastop v v javnosti po lanskem juliju, ko je še tretjič prisegel kot predsednik Sirije, v kateri zdaj že peto leto divja državljanska vojna, v kateri je umrlo več kot 230 tisoč ljudi, domove pa je zapustila polovica državljanov oz. 12 milijonov ljudi, od katerih jih je polovica že zapustila državo.

Vojska dala prednost določenim ozemljem
"A to ne pomeni, da lahko govorimo o zlomu. Borili se bomo ... oborožene sile so sposobne ubraniti domovino,"
je poudaril Bašar Al Asad. "So območja, kjer smo želeli izkazati predanost. A vojska ne more biti na vseh delih ozemlja," je priznal poraze zadnjih mesecev, ko se je Sirska arabska armada morala umakniti skoraj iz celotne pokrajine Idlib na severu in delov južne pokrajine Dara, hkrati pa je v defenzivi v nekdaj največjem sirskem mestu Alepo. "Na nekaterih območjih so prebivalci prijeli za orožje ob vojski in to je imelo odločilen vpliv na bojevanje," je še dodal Al Asad, ki verjame, da še vedno lahko premaga vse upornike.

Številčno prepolovljen SAA
Sirska arabska armada (SAA) je imela ob začetku vojne leta 2011 okoli 300.000 članov, a so se njene vrste do zdaj skoraj prepolovile zaradi smrti, prebegov in izmikanja vpoklicu, kar je Al Asad v najnovejšem govoru tudi priznal. Pred dnevi je po spletu zaokrožil seznam več kot 800 dezerterjev v letu 2015 iz vrst alavitov, kar kaže, da se vpoklicu v vojsko in nadaljnjemu bojevanju izmika tudi Al Asadova ločina, ki je sicer življenjsko odvisna od preživetja režima.

Alaviti nosijo glavno breme režima
Po podatkih SOHR-ja je bilo v vojni v vrstah SAA-ja in provladne milice NDF ubitih okoli 80 tisoč ljudi, medtem ko se je vpoklicu v vojsko izognilo najmanj 70 tisoč mladih Sircev. Ob tem številni analitiki opozarjajo, da nesorazmeren delež žrtev prihaja iz vrst alavitov, ki sicer zasedajo ključne položaje v državnem aparatu, a v Siriji predstavljajo vsega 15 odstotkov prebivalstva. V soboto je tako sirska vlada objavila splošno amnestijo za vse dezerterje, ki se izogibajo vpoklicu.

Nagovor in amnestija sta potrdila vojaške ocene, da je ofenzivno Al Asad zdaj povsem odvisen od Hezbolaha in Irana, ki pa razporejata sile v Siriji v skladu z lastnimi interesi. Libanonska šiitska milica tako že tedne čisti obmejno gorovje, kjer zdaj silovito oblega mesto Zabadani. Iranska revolucionarna garda je medtem vse bolj osredotočena na območja Damaska in puščave.

V defenzivi na severu, jugu in v puščavi
Al Asadu zveste sile sicer še naprej obvladujejo ključne predele države: večino glavnega mesta Damask z osrednjima metropolama Hamo in Homsom ter obalni pokrajini Tartur in Latakio, kjer tudi živi večina alavitov. Trenutno je režim najbolj na udaru v mestih Alepo in Dara, kjer potekajo redne ofenzive Islamske fronte, Al Nusre in FSA-ja oz. njihovih lokalnih vojnih koalicij. Trenutno je najbolj negotov položaj v osrednji sirski puščavi, kjer se SAA spopada z Islamsko državo in kjer potekajo boji med Palmiro in največjim sirskim letalskim oporiščem T4.

Na severovzhodu države v mestu Hasaka sirska armada ni bila več kos ofenzivi IS-a in je morala prepustiti pobudo kurdskemu YPG-ju, s katerim sobiva in si deli istoimensko pokrajino že tri leta. Kurdske sile so prav v teh dneh očistile južna predmestja mesta, v katerem SAA obvladuje samo še manjši del.