Sirski prebežniki v enem izmed azilnih centrov v bližini Tirane. Foto: Reuters
Sirski prebežniki v enem izmed azilnih centrov v bližini Tirane. Foto: Reuters
Angela Merkel in Horst Seehofer
Angela Merkel in Horst Seehofer sta se zapletla v spor glede migracijske politike. Foto: Reuters

Tirana naj bi se strinjala, da vzpostavi centre za obravnavo prebežnikov zunaj EU-ja. Ti centri, ki jih v Bruslju imenujejo "regionalne platforme ali sheme za izkrcanje", naj bi zagotovili hitro obravnavo prebežnikov ter ločitev ekonomskih prebežnikov od tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito, kar naj bi ljudi odvrnilo od nevarnih potovanj. V Evropski komisiji so nedavno potrdili, da preučujejo možnost sodelovanja s severnoafriškimi državami, kot sta Tunizija in Libija, a za zdaj nobena ni potrdila, da je pripravljena gostiti prebežnike.

Pri tej zamisli gre v osnovi za to, da bi ladje, ki v Sredozemskem morju rešijo prebežnike, te ljudi namesto v države EU-ja pripeljale v centre v tretjih državah, kjer bi imeli nastanitev, oskrbo in hrano ter pravico do ustrezne obravnave. Upravljali bi jih v sodelovanju z uradom ZN-a za begunce (UNCHR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM). S tem naj bi EU odstranil glavno vabo in razbil poslovni model tihotapcev s prebežniki. Diplomatski viri ob tem poudarjajo, da to nikakor ne bi bila rešitev po vzoru spornih avstralskih centrov na otokih Nauru in Manus v Papui - Novi Gvineji, saj so prebežniki tja napoteni trajno.

V Draču dovolj zmogljivosti
Kot poroča Deutsche Welle, v prid temu, da bi lahko Albanija gostila omenjene centre, govori dejstvo, da država leži na balkanski prebežniški poti in v bližini Sredozemskega morja, prek katerega v Evropo prihaja največ ljudi. Pristanišče Drač ima na voljo dovolj zmogljivosti za popis ljudi in nastanitev večjega števila posameznikov.

A država ima z gledišča Bruslja tudi več pomanjkljivosti, saj ni članica povezave, kar pomeni, da zanjo ne veljajo schengenska pravila. Poleg tega Albanija ni podpisnica dublinskega dogovora, s katerim je EU postavil pravila obravnave ljudi v azilnih postopkih. Država pa je članica zveze Nato, gosti tudi Natov protiteroristični center. Portal še navaja, da je Albanija na severu zelo gorata, kar predstavlja naravno oviro na poti do Evropske unije.

V njen prid govori tudi dejstvo, da ima z nameščanjem in skrbjo za begunce veliko izkušenj, saj se je med spopadi na Kosovu na njeno območje zateklo okoli milijon ljudi. Poleg tega je leta 2015, ko se je begunska kriza razmahnila, močno povečala infrastrukturo za sprejem prebežnikov, a ti centri danes večinoma samevajo. Trenutno je v državi nekaj tisoč prosilcev za azil.

Xhafaj v četrtek v Berlinu
Neven Crvenković
, predstavnik UNHCR-ja za jugovzhodno Evropo, je za DW potrdil, da je Albanija od leta 2017 podvojila svoje zmožnosti za sprejem in obravnavo prebežnikov. Poleg tega si močno želi približevanja Evropski uniji, zato že izpolnjuje nekatere humanitarna merila EU-ja. Albanski notranji minister Fatmir Xhafaj se trenutno mudi na evropski turneji, v četrtek se je ustavil tudi v Berlinu.

Od dogovora z Albanijo bi lahko imela največ koristi prav nemška kanclerka Angela Merkel, saj bavarska Krščansko-socialna unija (CSU), sestra njene Krščansko-demokratske unije (CDU), grozi z enostranskimi ukrepi, če ne bo evropske rešitve, ki bi preprečila drugotne migracije. Ker dogovora o evropski azilni reformi ni na vidiku zaradi spornih begunskih kvot, od katerih nekatere članice z zunanjo mejo ne odstopajo, medtem ko so za višegrajsko četverico in Avstrijo nesprejemljive, si Merklova prizadeva doseči dvostranske oziroma večstranske dogovore z državami z zunanjo mejo, zlasti Italijo in Grčijo.

Nemški notranji minister Horst Seehofer je nedavno potrdil, da podpira idejo sprejemnih centrov zunaj EU-ja.