Umik prepovedi bojevanja za ameriške vojakinje je napovedal obrambni sekretar Leon Panetta na priporočilo združenega štaba oboroženih sil ZDA. S tem naj bi bilo za ženske v ameriški vojski na voljo več kot 230.000 zaposlitev za bojne naloge, večinoma v pehoti.

Odprava omejitev bo potekala postopoma do leta 2016 in nekaj delovnih mest v bojnih enotah se bo sprostilo že letos, medtem ko bodo kot pripadnice posebnih enot, kot so Tjulnji in Delta Force, vojakinje lahko služile nekoliko pozneje.

Generali imajo do 15. maja čas, da Pannetti poročajo, kako bodo uredbo uveljavili do leta 2016. Do takrat bodo imele posamezne enote možnost, da se izognejo novi uredbi, če bodo menili, da ženske ne bi smele sodelovati v bojnih nalogah.

Vodja senatnega odbora za oborožene sile Carl Levin je pozdravil odločitev obrambnega sekretarja. "Podpiram jo. Odraža realnost vojaških operacij 21. stoletja," je dejal.

Prve omejitve za delovanje žensk v vojski je sicer Pentagon odpravil že lani, ko je bližje prvim bojnim vrstam lahko služilo 14.500 vojakinj.

Enakopravnost na bojišču
Preklic prepovedi bojevanja za vojakinje prinaša več možnosti za napredovanje žensk v togi vojaški strukturi in manj sprememb na sodobnih bojiščih, kjer ni več jasnih bojnih vrst.

"Vsak, ki je služil v Iraku in Afganistanu, se bojuje zaradi same narave teh spopadov," je dejal upokojena marinka Peggy Reiber. "Ženske so se vsekakor bojevale enakopravno ob moških in umirale enakopravno. Čas je, da priznamo to enakopravnost," je še dejala.

Med vojnama v Iraku in Afganistanu so vojakinje delovale kot bolničarke, vojaške policiste in obveščevalke ter so bile priključene bojnim enotam v prvih vrstah. Do leta 2012 je bilo v obeh vojnah ubitih 130 ameriških vojakinj, več kot 800 pa jih je bilo ranjenih.

V 1,4-milijonski ameriški vojski ženske predstavljajo 14 odstotkov zaposlenih.