Merklova je v izjavi po propadu pogajanj dejala, da bo poskrbela, da bo država v prihodnjih tednih, ki bodo zelo zahtevni, dobro vodena. Foto: Reuters
Merklova je v izjavi po propadu pogajanj dejala, da bo poskrbela, da bo država v prihodnjih tednih, ki bodo zelo zahtevni, dobro vodena. Foto: Reuters
Frank-Walter Steinmeier
Predsednik Steinmeier je stranke pozval h kompromisu. Foto: Reuters
Christian Lindner
Vodja Svobodnih demokratov Christian Lindner je poskrbel za preobrat v pogajanjih. Ko se je že zdelo, da je dogovor o sklenitvi koalicije blizu, se je njegova stranka iz pogajanj umaknila: "Ne bo šlo." Foto: EPA
Angela Merkel
Propad pogajanj je hud udarec za Angelo Merkel. Foto: Reuters
Angela Merkel se je ogrela za nove volitve

Čeprav so potencialne koalicijske stranke med enomesečnimi pogajanji glede veliko vprašanj približale stališča, nemški kanclerki ni uspelo sestaviti koalicije z Zelenimi in Svobodnimi demokrati (FDP). Nemčijo tako najverjetneje čakajo predčasne volitve. Po več kot štiritedenskih pogajanjih je FDP v nedeljo nepričakovano sporočil, da se zaradi nepremostljivih razlik umika iz pogajanj. Kot je za Radio Slovenija poročala Polona Fijavž, je okoli polnoči vodja Svobodnih demokratov Christian Lindner sporočil, da prekinjajo in s tem končujejo uvodna koalicijska pogajanja. "Ne bo šlo. Bolje ne vladati, kot vladati slabo."

Po propadu pogajanj je Lindner priznal, da sta država in stranka trenutno v težkem položaju ter da odločitev, da pogajanja prekine, ni bila lahka. "Veliko kompromisov smo sprejeli," je po poročanju nemškega časopisa Die Welt v Berlinu dejal Lindner, a dodal, da prek temeljnih stališč ne morejo. Pogovore so prekinili zaradi pomanjkanja skupnih političnih stališč in zaupanja. "Ni bilo skupne poti, manjkalo je tudi zaupanje med akterji," je dejal.


Velika koalicija, manjšinska vlada ali volitve

Po propadu pogajanj naj bi obstajale tri možnosti, in sicer velika koalicija (CDU/CSU in SPD), manjšinska vlada ali predčasne volitve. Predsednik SPD-ja Martin Schulz je dejal, da se predčasnih volitev ne bojijo, kot pa piše v danes sprejetem dokumentu stranke, pa "glede na rezultate volitev 24. septembra nismo na voljo za vstop v veliko koalicijo." Vodstvo SPD-ja se je o tem po informacijah DPA-ja odločilo soglasno.

Velika koalicija naj tako ne bi bila mogoča, kar pomeni, da sta možni le manjšinska vlada, ki je Nemčija še ni imela, ali pa nove volitve enkrat prihodnje leto. Kanclerka je sicer večkrat poudarila, da si želi oblikovati stabilno vlado, kar manjšinska ne bi bila, poleg tega pa je zavrnila možnost oblikovanja manjšinske vlade, ki bi bila "odvisna od glasov" skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). V tem primeru bi bile po njenem predčasne volitve boljša rešitev.

Glede morebitnega oblikovanja velike koalicije s SPD-jem je ocenila, da je pripravljena na pogovore. Dodala pa je, da je veliko odvisno tudi od pogovorov, ki jih bo z vodji strank vodil nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. Ta je medtem pozval stranke, naj bodo pripravljene sprejeti kompromise. Dodal je, da za zdaj ne bo razpisal predčasnih volitev. "Kdor se na volitvah bori za politično odgovornost, ne sme kloniti, ko jo drži v svojih rokah," je po srečanju s kanclerko komentiral predsednik.

V prihodnjih dneh se bo srečal z voditelji strank, ki so sodelovale na koalicijskih pogovorih. Vodja Zelenih Cem Özdemir je že sporočil, da ga je Steimeier v torek povabil na pogovor. Pogajalka te stranke Katrin Göring-Eckardt pa je dejala, da se ji zdijo predčasne volitve najverjetnejše, poroča nemška dnevnoinformativna oddaja Tagesschau.

Bavarska Krščansko-socialna unija (CSU) ocenjuje, da so najverjetnejše predčasne volitve, kljub temu pa je predsednik stranke Horst Seehofer pozval SPD, naj prevzame odgovornost. "Vseeno bomo nagovorili SPD, tu se priključujem kanclerki. SPD bi morali povabiti na pogovore," je dejal.

Voda na mlin AfD-ju
Nove volitve pa bi lahko bile tudi voda na mlin skrajno desni Alternativi za Nemčijo, glede na to, da se štirim strankam ni uspelo zediniti glede enega najbolj perečih vprašanj, torej politike priseljevanja in begunske politike. To bi znala skrajna desnica na predčasnih volitvah dobro unovčiti, je še poročala Polona Fijavž.

Trenutek streznjenja
Kot piše Reuters, je bil propad pogajanj trenutek streznjenja v karieri Angele Merkel, ki je v 12 letih vladanja postala simbol stabilnosti in ki je vodila največje evropsko gospodarstvo med finančno krizo in ob prihodu prebežnikov, v času katerega je bila na čelu graditve odnosa med EU-jem in Turčijo glede njihovega zaustavljanja.

Dogovor je bil na dosegu rok
Vodja Svobodnih demokratov Lindner je domnevno nepričakovano potezo, prekinitev pogajanj, izvedel s pripravljeno izjavo za javnost, zato številni namigujejo, da gre za taktiko stranke, ki ni bila pripravljena stopiti v vladno koalicijo, in da je očitno računala, da lahko to stališče bolje iztrži na naslednjih volitvah. Kajti zanimivo je, da druge tri stranke, Zeleni, CDU in CSU, trdijo, da bi bil kompromis mogoč, je še poročala dopisnica. Celo bavarski ministrski predsednik Seehofer, ki je bil najbolj nepripravljen popuščati, predvsem pri podnebnih vprašanjih in priseljevanju za najožje družinske člane, je menil, da je bil dogovor na dosegu roke. Najhuje je za Stranko zelenih, ki je popustila pri največ vprašanjih, da bi koalicijo lahko sestavili.

Angela Merkel se je ogrela za nove volitve