Angela Merkel se mudi na evropski turneji, katere osrednja točka je priprava na vrh v Bratislavi. Diplomatsko ofenzivo je sprožila v ponedeljek s srečanjem z italijanskim premierjem Matteom Renzijem in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom v Italiji. Nato je potovala v Tallinn ter nadaljevala pot v Prago in Varšavo. Konec tedna bo v Berlinu govoril tudi s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem. Foto: Reuters
Angela Merkel se mudi na evropski turneji, katere osrednja točka je priprava na vrh v Bratislavi. Diplomatsko ofenzivo je sprožila v ponedeljek s srečanjem z italijanskim premierjem Matteom Renzijem in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom v Italiji. Nato je potovala v Tallinn ter nadaljevala pot v Prago in Varšavo. Konec tedna bo v Berlinu govoril tudi s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem. Foto: Reuters
Madžarska
Meja med Srbijo in Madžarsko je dolga 175 kilometrov. Foto: Reuters
Višegrajska četverica in Merkel za enoten EU

Angela Merkel je odločitev Velike Britanije, da zapusti EU, označila za globok rez v integracijski zgodovini Unije. Kot je dejala na srečanju s premierji Poljske, Madžarske, Češke in Slovaške, pa mora preostalih 27 članic kljub težavam nujno držati skupaj.

16. septembra bo v Bratislavi neuradni vrh sedemindvajseterice, v pripravah nanj pa je po besedah nemške kanclerke ključno, da se države med seboj poslušajo v razpravah najrazličnejših oblik. Po njenem mnenju bo ta vrh kot začetek razumevanja pri skupnih zahtevnih točkah, ključnih odločitev pa še ne bo prinesel. Slovaški premier Robert Fico je že pred srečanjem poudaril, da si sedemindvajseterica ne more privoščiti neuspešnega vrha v Bratislavi. To bi bil zelo slab znak za celotno Evropo, je opozoril.

Kot je poudarila nemška kanclerka, so ključnega pomena vprašanja varnosti, migracij in blaginje. Pri zagotavljanju zunanje varnosti bi lahko več prispevala ustrezna varnostna politika, pri zagotavljanju notranje varnosti pa gre tudi za boj proti terorizmu.

"Tudi tukaj obstaja vrsta projektov, ki v EU-ju žal skozi leta niso bili uresničeni," je dejala kanclerka, med drugim pa je izpostavila skupen register prihodov in odhodov za celotno schengensko območje. Zavzela pa se je tudi za zagotavljanje blaginje in dobro plačanih delovnih mest.

Poljska premierka Beata Szydlo je izrazila pripravljenost na iskanje kompromisov pri reševanju begunske krize. Kot je poudarila, je treba pri tej temi najti soglasje. Tudi ona meni, da je po brexitu potrebna krepitev EU-ja. Unija mora po njenih besedah razpravljati tudi o konfliktu v Ukrajini, saj krepitev napetosti v tej državi vpliva tudi na varnost celotnega EU-ja.

Orban in Soborka za evropsko vojsko
Madžarski premier Viktor Orban je med srečanjem spet izrazil stališče, da bi morala biti varnost prednostna naloga, da bi morali začeti vzpostavljati evropsko vojsko. Češki premier Bohuslav Sobotka prav tako zagovarja tesnejše evropsko sodelovanje na področju obrambe. Sobotka meni, da to nalaga potreba po varovanju evropskih meja in odzivih na vse večje varnostne grožnje z Bližnjega vzhoda. Tudi Sobotka zagovarja ustanovitev evropske vojske, poroča rt.com.

Madžarska napoveduje novo ograjo
Medtem namerava Madžarska na južni meji s Srbijo zgraditi že drugo ograjo, katere namen je pred madžarskimi vrati ustaviti prihod nezakonitih prebežnikov. "Tehnično načrtovanje še močnejšega obrambnega sistema, ki bo nadgradil obstoječo ograjo - ta je bila (lani) postavljena zelo na hitro - že poteka," je napovedal Orban v petek na javnem radiu.

Madžarska tako namerava sporno ograjo na svoji južni meji nadgraditi v neprehoden zid, ki bo po potrebi hkrati zadržal tudi več 100.000 ljudi. "Bruseljski birokrati želijo begunce spustiti noter in jih razdeliti po državah EU-ja. Vprašanje je, na katero stran se bo postavila Merklova," je dejal Orban, ki se je označil za nasprotnika begunske politike nemške kanclerke.

Država je lani jeseni na mejo s Srbijo in Hrvaško namestila ograjo z bodečo žico, število prebežnikov, ki so vstopili v državo, pa se je od takrat občutno zmanjšalo. Strokovnjaki to pripisujejo uspehu dogovora EU-jem s Turčijo o zajezitvi begunskega toka.

Meja med Srbijo in Madžarsko je dolga 175 kilometrov, madžarska vlada pa je odobrila gradnjo štiri metre visoke žičnate ograje vzdolž meje, ki so jo postavljali od avgusta lani do konca leta. Nato pa so na notranji strani postavili še tri vrste bodeče žice. Ograjo je med drugim pomagalo postavljati tudi 900 vojakov, projekt, ki jo poleg ograje vključeval tudi postavitev dveh azilnih centrov, je državo stal 106 milijonov evrov.

Višegrajska četverica in Merkel za enoten EU