Napad se je zgodil ob 18.40 po krajevnem času pred poveljstvom turških vojaških zračnih sil v središču Ankare. V bližini avtomobila, napolnjenega z razstrelivom, se je ustavil avtobusni konvoj z vojaškim osebjem, ki je končevalo delo.

Prvo število žrtev (pet mrtvih in 10 ranjenih) je javnosti sporočil guverner Ankare Mehmet Kiliclar. Bojazen pred večjim številom žrtev se je uresničila, notranje ministrstvo je dve uri po napadu objavilo prve uradne podatke o žrtvah: v napadu je umrlo 18 ljudi, ranjenih pa jih je bilo še 45.

Vlada zadržano o morebitnih krivcih
Na poznejši novinarski konferenci je namestnik predsednika vlade Numan Kurtulmus razkril zadnje podatke o 28 mrtvih in 61 ranjencih. Zdravstveno ministrstvo je opozorilo, da bo končno število žrtev jasno šele v prihodnjih dneh, ker so nekatera vozila uničena do neprepoznavnosti.

Uradno turška vlada še nima nobenih podatkov, ki bi razkrivali, kdo je odgovoren za smrtonosni napad v vladni četrti Ankare, hkrati pa je podpredsednik vlade poudaril, da ni dvoma, da je bil napad z avtomobilom bombo skrbno načrtovan.

Kdo stoji za eksplozijo: PKK ali IS?
Za agencijo Reuters je višji predstavnik varnostnih sil v turški prestolnici dejal, da prvi znaki in okoliščine terorističnega napada kažejo, da za njim stoji prepovedan PKK (Delavska stranka Kurdistana), s katero se turška država spopada že tri desetletja. Medtem vojaški viri z jugovzhoda Turčije, kjer poteka dejanska državljanska vojna med večinskimi Kurdi in turškimi silami, za Reuters zatrjujejo, da za napadom prej stoji samooklicana Islamska država.

Tarča napada turška vojska
Silovita eksplozija se je zgodila vsega 400 metrov stran od turškega parlamenta, v bližini je tudi večina vladnih ministrstev, ob poveljstvu zračnih sil so blizu tudi druga različna vojaška poveljstva, poroča CNN Turk.

Vrhovno poveljstvo turških varnostnih sil (TSK) je potrdilo, da je bila tarča napada turška vojska. Predstavnik najvišjega vojaškega organa je razkril, da je eksplozija odjeknila v trenutku, ko je avtobusni konvoj z vojaškim osebjem ustavil pred rdečo lučjo v prometnem križišču na vrhuncu večerne prometne konice.

Davutoglu odpovedal polet na vrh v Bruselj
Hitro se je odzval turški premier Ahmet Davutoglu, ki je v izjavi za javnost dejal: "Dobili smo informacijo o incidentu, ki ga zdaj preiskujemo." Davutoglu je zaradi eksplozije tudi že odpovedal načrtovano večerno pot v Bruselj na vrh Evropske unije, kjer bi morali govoriti o reševanju prebežniške krize. Prav tako je državniški obisk Azerbajdžana odpovedal predsednik Recep Tayyip Erdogan.

"Še naprej se bomo odločno borili proti kmetom na šahovnici, ki izvajajo takšne napade in ne poznajo prav nobene morale ali človeških zadržkov, in proti silam, ki jih upravljajo," se je v izjavi za javnost odzval predsednik Erdogan.

Po začetnem pokrivanju napada v živo so turške televizije prekinile neposredna javljanja s prizorišča napada v središču Ankare. Medijsko blokado so zaukazale turške oblasti, tako da turški mediji lahko do preklica prenašajo le uradne izjave, izpostavlja CNN Turk.

V spopadu z domačimi in sirskimi Kurdi ...
Turčija je v središču svetovne pozornosti, saj je vpletena v različne konflikte, ki pretresajo najbolj nemirno regijo sveta. Hkrati potekajo obsežne "protiteroristične akcije" na jugovzhodu Turčije, kjer se turške varnostne sile po propadu premirja borijo z uporniškimi kurdskimi skupinami, zlasti z gverilci Delavske stranke Kurdistana (PKK).

... Rusijo, Sirijo in še IS-jem
Mednarodno je Turčija pod pritiskom, ker že več dni s topništvom obstreljuje položaje prokurdskih sil v Siriji. Hkrati se turška vlada zapleta v vse ostrejši spor z Rusijo in skuša prepričati zalivske države in/ali Nato, da bi kopensko posredovali na severu Sirije. Na bojiščih vojne v Siriji namreč izgubljajo uporniške sile, med katerimi prevladujejo salafisti in islamisti ter jih odkrito in prikrito podpira Turčija.

Obenem je tu še spopad s samooklicano Islamsko državo, ki je v Turčiji v zadnjem letu zakrivila več krvavih napadov. A doslej je "Daeš" s samomorilskimi napadi ciljal samo prokurdske skupine in volilna zborovanja (Suruc in Ankara) ali pa je izvajal atentate na sirske aktiviste, ki so iz begunstva v Turčiji razkrivali zločine kalifata. Oktobra lani se je v Ankari zgodil najhujši teroristični napad v sodobni zgodovini države, ko sta samomorilska napadalca ubila sto ljudi na predvolilnem shodu prokurdske stranke HDP.

Prvi posnetki s prizorišča napada v središču Ankare

Posnetek z nadzorne kamere - trenutek, ko je eksplodiral avtomobil