Annan je nedavno priznal, da ima njegov mirovni načrt za Sirijo malo možnosti za uspeh. Foto: EPA
Annan je nedavno priznal, da ima njegov mirovni načrt za Sirijo malo možnosti za uspeh. Foto: EPA

"Moja navzočnost tukaj kaže, da po mojem mnenju Iran lahko odigra pozitivno vlogo, zato bi moral biti del rešitve sirske krize," je po pogovorih z iranskim zunanjim ministrom Alijem Akbarjem Salehijem dejal posebni odposlanec ZN-a in Arabske lige za Sirijo.

Vprašanje je, ali bodo Annanovega mnenja tudi ZDA in Evropska unija, ki so do zdaj zavračale sodelovanje Irana pri reševanju krvavih spopadov v Siriji, saj je Teheran eden izmed najtesnejših zaveznikov režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada. V povezavi s tem je nekdanji generalni sekretar ZN-a dejal, da lahko govori samo v svojem imenu. Po njegovem mnenju mora biti v Siriji glavni cilj zajeziti nasilje in "zbrati orožje, ki je v napačnih rokah".

Asad predlaga postopen konec nasilja
Annan se je v ponedeljk srečal z Asadom v Damasku. Po pogovorih je le dejal, da so bili "konstruktivni", zdaj pa je povedal, da mu je Asad predlagal postopno končanje nasilja. Začeli bi v predelih, ki so bili do z daj najbolj prizadeti in opustošeni. O tem se bo zdaj Anan pogovoril s sirsko opozicijo in skušal najti kompromisni načrt. Vodje opozicije so sicer že večkrat povedali, da miru ne bo, dokler Asad ne preda oblasti.

Rusija bi gostila nove pogovore
Anan bo zdaj o napredku svojih pogovorov tako s Sirci kot Iranci poročal Varnostnemu svetu Združenih narodov. Medtem pa se je oglasila tudi Rusija, ki se ponuja kot gostiteljica naslednjega srečanja svetovnih velesil, na katerem bi govorili o stanju v Siriji. Povabili bi tudi Iran ter Savdsko Arabijo.

Ruski zunanji minister Mikhail Bogdanov pravi, da so to predlagali že konec junija v Ženevi. Tam so se vodilne države sveta dogovorile, da bi bila najboljša rešitev za Sirijo prehodna vlada, odprto pa ostaja vprašanje, kakšna naj bi bila vloga Asada. Rusija in Kitajska sicer že ves čas ščitita Asada pred strožjimi sankcijami ZN-ja.

Je pa Rusija v svoje pomorsko oporišče v sirskem pristanišču Tartus poslala floto šestih vojnih ladij s protipodmorniškim rušilcem. Zagotavljajo, da je ta pot v skladu z načrti vojaške pripravljenosti ruske flote in "ni povezana z zaostritvijo situacije v Siriji". V Tartusu bodo ladje po naredile postanek in obnovile svoje zaloge goriva, vode in hrane.

Libanon krepi navzočnost ob meji
S severa Libanona znova poročajo o sirskem obstreljevanju, zaradi česar se je okrepil strah, da se bodo spopadi razširili še na to sirsko zahodno sosedo, kamor se je zateklo na tisoče sirskih beguncev.

Sirski državni mediji poročajo, da sirske sile preganjajo upornike, ki jih nameravajo pretihotapiti iz Sirije v Libanon. Oblasti v Bejrutu so zaradi napetosti povečale vojaško navzočnost vzdolž meje s Sirijo.

Visoka številka žrtev
Sirski observatorij za človekove pravice je medtem izdal poročilo, da je v 16 mesecev trajajočih nemirih v Siriji umrlo vsaj 17.129 ljudi. Od tega naj bi bilo okoli 12.000 civilistov, 4.300 pa članov režimskih varnostnih organov. Observatorij je sicer naklonjen opozicijskemu gibanju, svoj sedež ima v Veliki Britaniji, svojo mrežo aktivistov pa ima po vsej Siriji.