V sredo se je iztekel rok, do katerega bi morala Argentina v skladu z odločitvijo ameriškega sodišča plačati 539 milijonov dolarjev upnikom, ki so privolili v prestrukturiranje dolga, 1,3 milijarde dolarjev pa bi morala plačati hedge skladom (skladom visoko tveganih alternativnih naložb). Argentina je tako po 13 letih, ko ni plačala 100 milijard dolarjev dolga, znova delno v bankrotu. Krivdo za to je Argentina delno pripisala ZDA, ker naj bi se med pogajanji pojavile zlorabe od ameriškega sodnega sistema, ameriška vlada pa je le stala ob strani.

Jorge Capitanich, vodja kabineta argentinske predsednice Cristine Kirchner, je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij newyorškega sodnika Thomasa Grieso in Pollacka obtožil nekompetentnosti in napovedal, da se bo država s primerom obrnila na mednarodna sodišča.

"Če je sodnik agent špekulativnih skladov, če je mediator agent špekulativnih skladov, o kakšni pravici je potem govora? Tu gre za vprašanje odgovornosti države, ZDA, da vzpostavijo možnosti za brezpogojno spoštovanje suverenosti drugih držav," je dejal na novinarski konferenci v Buenos Airesu.

Kiciloff se je prek sodno odrejenega mediatorja Pollacka pogajal s predstavniki hedge skladov, ki so zahtevali polno plačilo dolga iz bankrota Argentine leta 2001, čeprav so ga kupili z ogromnimi popusti. Argentina je želela, da hedge skladi odstopijo od zahteve po popolnem plačilu vsega dolga v znesku 1,3 milijarde dolarjev, kar so potrdila ameriška sodišča. Ta so namreč Argentini prepovedala plačilo obresti na dolg preostalim upnikom, ki so sprejeli reprogramiranje dolga, dokler ne bodo poplačani hedge skladi. Argentina bi morala do polnoči plačati 539 milijonov dolarjev, vendar tega zdaj ne more storiti.

S & P takoj znižal bonitetno oceno Argentine
Kicillof je na novinarski konferenci poleg hedge skladov napadel tudi bonitetne agencije in povedal, da jim tako ali tako nihče več ne verjame. Bonitetna agencija Standard & Poor's je oceno Argentine takoj znižala na selektivni bankrot. Pollack je ob tem povedal, da polnih posledic ne more predvideti, vendar zagotovo ne bodo pozitivne. Trpeli bodo imetniki argentinskega dolga in argentinska ekonomija z državljani.

Enega izmed mogočih načinov za rešitev spora so ponudile argentinske banke oziroma njihovo združenje ADEBA, ki je izrazilo pripravljenost odkupiti dolg od hedge skladov, a dogovora ni bil sklenjen.

"Naš osnovni scenarij je, da bo bankrot rešen do januarja 2015," je dejal partner v družbi Bulltick Capital Markets.

Slabe napovedi
Poznavalci pa napovedujejo, da se bo recesija poglobila: po nekaterih ocenah naj bi se BDP Argentine letos namesto za en odstotek znižal za dva. V velikih težavah bodo tudi podjetja, ki se bodo dražje zadolževala, okrepil pa se bo tudi pritisk na že tako šibek peso, zmanjšale se bodo devizne rezerve in pospešila inflacija.

"To bo zapletlo poslovanje podjetij, ki se za potrebe razvoja financirajo na svetovnih trgih," je poudaril nekdanji guverner argentinske centralne banke Camilo Tisccornia.

Četudi je Argentina po 13 letih, ko ni plačala 100 milijard dolarjev dolga, znova v bankrotu, pa njen položaj menda ni tako kritičen, tako da naj se scenarij, po katerem je brez dela ostalo na milijone Argentincev, ne bi ponovil.