Ena najhladnejših prestolnic na svetu, ki leži globoko v azijski stepi, pozimi pa v njej pihajo ledeno mrzli vetrovi iz Sibirije, bo namreč zgradila mesto v mestu - ogromno pokrito površino, na kateri bo prostora za 20.000 ljudi.

Ideja se je (seveda) porodila tamkajšnjemu predsedniku Nursultanu Nazarbajevu, ki si je omislil projekt Indoor City, mesto, ki bo imelo obseg okoli dva kilometra, kar je približno dvakrat toliko, kot meri znamenita londonska dvorana Millennium Dome, piše britanski Telegraph. "Gre za 'notranje mesto'. Predstavljajte si, ali ni krasno, da imate pozimi možnost, da zmrzujete na -30 stopinjah ali pa uživate v prijetni temperaturi?" je dejal Aytekin Gultekin, predsednik turškega gradbenega podjetja Sembol, ki je prevzelo projekt.

Nekje prevroče, nekje premrzlo
Gultekin je potegnil zanimivo primerjavo dveh mest, Astane in Dubaja. "Mesti sta si podobni v tem, da se obe hitro razvijata, to pa je mogoče le, če skrbno nadzirata in si prilagajata podnebje. Sembol je zgradil tudi hotel na slavnem 'otoku palma' v Dubaju. Astana zelo spominja na Dubaj, le da je v njej premrzlo, v Dubaju pa je prevroče," je dodal Gultekin.

Kahazstan, nekdanja sovjetska republika, je za megalomanski načrt najel najbolj priznane arhitekte, Sembol pa bo kmalu dokončal pokriti park ter nakupovalni in zabaviščni center. Turško podjetje je moralo za ta projekt najeti in izuriti več kot 400 gorskih plezalcev, ki so v ekstremno nizkih temperaturah delali na višini 150 metrov.

Darilo predsedniku za rojstni dan
"Mesto v mestu", ki bo v bistvu gromozanski šotor z najvišjo točko 150 metrov, bodo slovesno odprli šestega julija, na rojstni dan predsednika Nazarbajeva, ki bo tudi prerezal trak. Posebno zanimiv v pokritem mestu bo zabaviščni park Khan Shatyr, saj bo v zgornjem nadstropju tropsko podnebje s pokrito plažo, tropskim vrtom in tobogani.

Kam? Na sever
Nazarabajev je leta 1997 določil, da bo nova prestolnica te osrednjeazijske države mesto Astana, od takrat pa si prizadeva poslovneže in ljudi zvabiti v mesto. Prejšnja prestolnica Almaty sicer leži več kot 1.000 kilometrov južneje, kar pomeni, da ima precej milejše podnebje.

Pri premiku je šlo predvsem za strateško potezo, saj je s tem želel okrepiti kazahstansko prisotnost na severu, kjer ima večinsko rusko prebivalstvo več skupnega s sibirskimi mesti na severu kot z Almatyjem na jugu. Nazarbajev je še trdil, da Almaty, ki leži na potresnem območju le okoli sto kilometrov od kitajske meje, ni dovolj varno območje.