Izločajo tiste, ki prihajajo iz t.i. varnih držav. Foto: BoBo
Izločajo tiste, ki prihajajo iz t.i. varnih držav. Foto: BoBo
Avstrijski varnostni organi so Ljubljano obvestili, da zaostrujejo merila vstopa v svojo državo v smislu doslednega ugotavljanja okoliščin vstopa oseb v begunskem toku. Foto: EPA
Avstrija zaostruje pogoje za sprejem migrantov

Državni sekretar na MNZ-ju Boštjan Šefic je ob tem dejal, da je odločitev Avstrije razumljiva, saj Avstrija lovi ravnotežje med močnim pritiskom prebežnikov na eni in omejitvami Nemčije na drugi strani. "Avstrija proučuje vse možnosti, da bi obvladala položaj, v okviru tega je pretekli konec tedna zaostrila kriterije za vstop v državo," je dejal Šefic in dodal, da gre za izločanje tistih, ki prebežniški tok izkoriščajo in prihajajo iz varnih držav.

"Gre za natančno ugotavljanje namenov posameznih ljudi na podlagi pogovorov in vseh dostopnih informacij. Obenem tudi določimo državo izvora in ugotovimo, ali je ta oseba upravičena do mednarodne pomoči," je povedal Šefic in dejal, da z vsemi državami zelo dobro sodelujejo pri pripravi nadaljnjih ukrepov in morebitnih zaostritev pogojev za vstop v državo. Avstrija naj bi, tako Šefic, še danes poslala nekatere informacije o nadaljnjih ukrepih. "Ukrepi pa so seveda na koncu avtonomna odločitev Avstrije," je še dejal Šefic in poudaril, da bo Slovenija prav tako avtonomno sprejela odločitve, da ne bi postala žep za prebežnike.

Število zavrnjenih prebežnikov še obvladljivo
Na ta način je Avstrija pretekli konec tedna zavrnila 54 prebežnikov, ki so zdaj nastanjeni v centru za tujce, Slovenija pa je Hrvaški vrnila 154 prebežnikov, je povedal Šefic in dodal, da gre za obvladljive številke. Obenem je Šefic dejal, da nobena od teh zavrnitev še ni dokončna.

Glede nastanitvenih centrov za prebežnike je Šefic pojasnil, da še nič ni dokončno odločeno, saj se na ministrstvu nenehno srečujejo z novimi prostorskimi predlogi. "Gre pa za centre, v katerih bi ti ljudje bili največ 14 ur, in ne nekaj dni ali celo mesecev," je dejal Šefic in poudaril, da bodo pri izbiri prostora sodelovali tudi s krajevnimi skupnostmi. Kritičen pa je bil tudi do neresničnih in zavajajočih navedb medijev, da se je vlada za lokacije že odločila in da v Kidričevem že napeljujejo vodovod. "Take neresnice nam izjemno otežujejo delo."

Erjavec: Brez evropske rešitve bodo države reševale sebe
Za skupno evropsko politiko pri reševanju prebežniške krize se je v Bruslju zavzel tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki meni, da mora EU preiti od besed k dejanjem. V nasprotnem primeru bodo države pod pritiskom migracijskega toka najprej zaščitile svoje interese, med njimi, tako Erjavec, tudi Slovenija.

Prav zato je po mnenju Erjavca ključno, da EU pomaga pri ustavitvi migracijskega toka z implementacijo že sprejetih sklepov in vzpostavitev evropske obalne straže. "Čas ni na naši strani, pomlad se bliža, pritiski bodo močnejši," svari Erjavec.

Več znanega v torek
Dopisnik RTV Slovenija iz Avstrije Lojze Kos je zjutraj poročal, da naj bi po navedbah avstrijskih medijev omejeno število prebežnikov spuščali v državo le še prek Šentilja oziroma Špilja, v Celovcu pa se pripravljajo na uvedbo schengenskega nadzora na kar treh koroških mejnih prehodih: Labotu, Holmcu in karavanškem predoru. Kot je dopoldne povedal za MMC, na avstrijski meji na Koroškem danes ni še nobenih sprememb.

Da Avstrija še ni začela izvajati strožjega režima na meji s Slovenijo, so potrdili tudi na avstrijskem notranjem ministrstvu in v policiji avstrijske Štajerske. Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Karl-Heinz Grundböck je dejal, da bosta konkretne načrte v torek predstavila ministra za obrambo in za notranje zadeve.

Grundböck ni želel komentirati podrobnosti, kaj naj bi strožji režim na meji s Slovenijo zajemal, saj bosta konkretne načrte oz. ukrepe v torek predstavila notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner in obrambni minister Peter Doskozil.

Koroški deželni glavar bi uporabil vojsko
Po poročanju Kosa naj bi koroški deželni glavar Peter Kaiser ob mejo poslal več vojakov in privolil celo v schengenski režim nadzorov kot odgovor na nemoč in neučinkovitost evropskih rešitev. "Dokler ne bo evropske rešitve, bomo morali izvajati nepriljubljene zaščitne ukrepe. Koroška je enako kot Štajerska na udaru begunskega vala. Poleg tega so naši trije glavni prehodi tudi potencialne vstopne točke za tihotapce živega blaga. Tudi zato moramo uvesti strožje nadzore," je dejal prvi mož koroške deželne vlade.

Na uvajanje schengenskih kontrol se je ostro odzval predsednik gospodarske zbornice Avstrije Christoph Leitl, ki je napovedal, da bo avstrijsko gospodarstvo zaradi tega letno izgubilo najmanj milijardo evrov. Toda, kot rečeno, počakajmo, kaj bo prinesel prihajajoči begunski teden.

Avstrija zaostruje pogoje za sprejem migrantov