Aktivist na prehodu Brenner protestira proti nameri Avstrije, da postavi ograjo in znova uvede mejne kontrole. Foto: EPA
Aktivist na prehodu Brenner protestira proti nameri Avstrije, da postavi ograjo in znova uvede mejne kontrole. Foto: EPA
Wolfgang Sobotka
Novi avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je ob sprejemu reformirane azilne zakonodaje dejal, da jo Avstrija sprejema, ker druge države ne opravljajo svojega dela. Foto: EPA
Avstrijski poslanci zaostrili azilno zakonodajo

V skladu s sprejeto reformo bo lahko vlada razglasila izredne razmere, če bodo pristojne službe ocenile, da zaradi velikega števila beguncev v državi ne morejo več zagotavljati "javnega reda in varovati notranje varnosti".

V tem primeru v državo ne bi spustili nobenega begunca več, saj bi s hitrim azilnim postopkom že na meji zavrnili prošnjo za mednarodno zaščito.

Po novi zakonodaji bodo lahko prosilca za azilni postopek zavrnili na meji in ga vrnili v varno sosednjo državo, razen če mu bo uspelo dokazati, da mu v državi, iz katere je prišel, torej ene izmed sosed, med katerimi je tudi Slovenija, grozi mučenje oziroma preganjanje.

V Avstrijo letos do 37.500 prosilcev za azil
Rdeče-črna vladna koalicija, ki jo sestavljajo socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), je nove ukrepe pripravila, potem ko je Avstrija lani prejela rekordnih 90.000 prošenj za azil. Zaradi upada podpore v javnosti, ki se glede na javnomnenjske raziskave in izid nedeljskega prvega kroga predsedniških volitev vse bolj obrača k desničarskim svobodnjakom (FPÖ), je vlada že pred reformo azilne zakonodaje tudi napovedala, da letos v Avstrijo ne bo spustila več kot 37.500 prosilcev za azil.

Nova zakonodaja je požela kar nekaj kritik. Predsednica Zelenih Eva Gawischnig je v torek obsodila "dejansko zatrtje pravice do azila", avstrijska škofovska konferenca pa je izrazila zaskrbljenost zaradi "nedopustnega napada na temeljno človekovo pravico, kar je pravica do azila".

Sobotka: Avstrija ne more sprejeti vse bede tega sveta
Novi avstrijski notranji minister Wolfgan Sobotka (ÖVP), ki se je v sredo prvič predstavil poslancem, pa je na drugi strani poudarjal, da Avstrija ne more sprejeti "vse bede tega sveta". Poudaril je tudi, da "vlada ne ukrepa iz užitka, temveč mora to storiti, ker druge države, ko gre za nadzor migrantov, ne opravljajo svojega dela".

400 metrov dolga ograja na Brennerju
Sobotka je imel v mislih tudi Italijo, kamor po zaprtju balkanske begunske poti prihaja vse več prebežnikov. Avstrija bo zato morda na tirolskem mejnem prehodu Brenner zgradila do 400 metrov dolgo ograjo, s katero bo lažje nadzorovala prihod morebitnih prebežnikov iz Italije. Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi je sicer namero Avstrije označil za sramotno in protievropsko. Vodja tirolske policije Helmut Tolmac pa je dejal, da je postavitev ograje odvisna od "italijanskega sodelovanja". Avstrija naj bi poostreni mejni nadzor začela izvajati konec maja.

Avstrijski poslanci zaostrili azilno zakonodajo