Udeležba je bila več kot 50-odstotna.
Izid referenduma predstavlja velik poraz za vladajoče socialdemokrate (SPÖ) kanclerja Wernerja Faymanna, stranko Zelenih in pa tudi avstrijski bulvarski tisk, ki so se vsi odločno postavili za uvedbo poklicne vojske. Iz vrst SPÖ med drugim prihaja tudi obrambni minister Norbert Darabos. Ta naj bi takoj po objavi prvih izidov danes popoldne pobegnil pred novinarji, ki so ga zasuli z vprašanji, ko so ga zagledali v uradu kanclerja.

Podpora obveznemu služenju vojaškega roka je bila v praktično vseh zveznih deželah med 60 in 70 odstotki. Edina izjema je bilo Gradiščansko, za prestolnico Dunaj pa še ni izidov. Najodločneje proti poklicni vojski so se izrekli v deželah Predarlsko in Štajerska.

Volilno udeležbo APA označuje kot presenetljivo visoko. Najvišja, skoraj 60-odstotna, je bila v Spodnji Avstriji, najnižja pa na Dunaju, kjer naj bi svoj glas oddalo manj kot 40 odstotkov volilnih upravičencev. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner naj bi sicer prve izide razglasila ob 19.30, končni pa naj bi bili znani v ponedeljek popoldne.

Vrhunec spora
Današnji referendum je predstavljal vrhunec dve leti trajajočega spora med vladnim SPÖ-jem in ljudsko stranko (ÖVP). SPÖ podpira uvedbo poklicne vojske in je v kampanji skušal predvsem očrniti zdajšnjo vojsko, ÖVP pa je izpostavljal strahove, da bo odprava obveznega služenja vojaškega roka poslabšala pomoč vojske med naravnimi katastrofami in drugimi nesrečami.

Med argumenti za uvedbo poklicne vojske je obrambni minister Norbert Darabos navedel, da država ob morebitnih grožnjah ne potrebuje več množične vojske, ampak "pametnejši" sistem, ki bo nasledil obvezno služenje vojaškega roka.
Drugače meni nekdanji načelnik generalštaba avstrijske vojske Edmund Entacher, ki je postal vodilna osebnost za ohranitev obveznega služenja vojaškega roka, kar ga je leta 2011 tudi stalo načelniškega položaja.

Dva plebiscita, nobenega referenduma
V Avstriji imajo sicer več oblik instrumentov neposredne demokracije. To so referendum (Volksbefragung), plebiscit (Volksabstimmung) in ljudska iniciativa. Prvega do zdaj še niso imeli, plebiscit pa so po drugi svetovni vojni pripravili dvakrat - leta 1978 o uporabi jedrske energije, ki so se ji avstrijski volivci odrekli, in leta 1994 o vstopu Avstrije v Evropsko unijo.

Referendum se v Avstriji lahko nanaša na "zadevo, ki je temeljnega in vseavstrijskega pomena, za njeno ureditev pa je pristojen zvezni zakonodajalec", navaja knjiga Politični sistem Avstrije.

V nasprotju s plebiscitom referenduma ne izvajajo v povezavi z obstoječimi zakoni. Izid ni pravno, ampak le politično zavezujoč, a obe vladajoči stranki, SPÖ in ÖVP, pobudnici referenduma, sta se obvezali, da bosta spoštovali mnenje volivcev.