Voditelji tihomorskih držav se bodo septembra zbrali na srečanju v državi Nauru. Foto: EPA
Voditelji tihomorskih držav se bodo septembra zbrali na srečanju v državi Nauru. Foto: EPA

Tongovski premier Akilisi Pohiva je pozval druge tihomorske države, naj v boju proti veliki Kitajski združijo moči in delujejo skupaj. Tonga je namreč ena izmed osmih otoških državic v južnem Tihem oceanu, ki se je močno, za 115 milijonov dolarjev, zadolžila pri Kitajski. To se je zgodilo po spopadih leta 2006, ki so uničili velik del prestolnice Nukuʻalofa. Tongovci bi morali posojilo začeti odplačevati prihodnji mesec, premier pa se boji, da bi se Peking lahko odločil, da v svoje roke prevzame nekatere ključne točke na otoku – katere, Pohiva ni navedel.

"Če se je zgodilo v Šrilanki, se lahko zgodi tudi v Tihem oceanu," je dodal Pohiva in spomnil na to, da je Kitajska zaradi vse večje dolžniške krize v državi zasedla šrilanško pristanišče. "Ne gre več le za vprašanje vsake posamične države, proti Kitajski se moramo pogajati skupaj," je dodal.

Državice skupaj pri Kitajski zadolžene za 1,3 milijarde dolarjev
Kitajske oblasti so dejale le, da ni nobenih dokazov za to, da so za ustvarjanje nevzdržnega dolga krivi oni in da s Tongo ohranjajo dobre odnose. Po poročanju Reutersa so kitajska posojila tihomorskim državam v zadnjem desetletju narasla od skoraj nič do trenutnih 1,3 milijarde dolarjev, zato se državice bojijo finančnih pretresov in pretiranega diplomatskega pritiska Pekinga nanje.

Aprila so mediji poročali, da si želi Peking na tihomorskem otoku Vanuatu postaviti svoje vojaško oporišče, potem ko so ugotovoili, da je obala primerna tudi za pristajanje bojnih ladij. Tako Vanuatu kot Kitajska sta poročanje zanikala.

Kitajska je dolg nekaterim državam v preteklosti že odpisala, na primer leta 2016 90 milijonov dolarjev Kambodži.

Dogajanje pozorno spremljata tudi Avstralija in Nova Zelandija, tradicionalno glavni igralki v regiji, ki sta že izrazili zaskrbljenost nad naraščajočim vplivom in močjo Kitajske v Tihem oceanu. Tudi sami sta se ponudili, da državicam namenita več pomoči. "Skrbi nas vpliv visoke zadolženosti ranljivih gospodarstev," je dejala avstralska ministrica za Tihi ocean Concetta Fierravanti-Wells in opozorila, da morajo državice zdaj vračati posojila, namesto da bi denar namenile za zdravstvo ali izobraževanje.