zagotovil, da so ZDA zavezane k obrambi članic Nata ob morebitnem napadu, zato ne bi smele resno vzeti izjav republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa.

Trump je v svojih izjavah napovedal, da bo ob morebitni izvolitvi opustil zavezo Nata za avtomatsko obrambo vseh članic severnoatlantskega zavezništva ob morebitnem napadu, kar je vneslo nemir predvsem v vzhodnoevropske članice, ki vidijo v Rusiji naraščajočo vojaško grožnjo.

Biden je v latvijski prestolnici Riga skušal pomiriti zaveznice in pojasnil, da Trump ni bil še nikoli izvoljen na noben položaj, poleg tega pa ne pozna Natove zaveze o medsebojni obrambi, ki je bolj znana kot peti člen pogodbe o zavezništvu.

"Naj povem povsem jasno vsem prebivalcem baltskih držav, ZDA so zastavile svojo sveto čast sporazumu o Natu in petemu členu," je dejal in dodal, da ni nič resnega v izjavah, ki jih včasih slišijo pri republikanskem kandidatu.

Biden je ob boku litovske predsednice ter latvijskega in estonskega predsednika dejal, da demokrati in republikanci podpirajo zavezo Natu. "V ZDA je še zmeraj ogromna dvostrankarska podpora zavezi v Natu," je dejal.

Strah pred Rusijo
Litva, Latvija in Estonija so po pol stoletja sovjetske okupacije na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja znova pridobile neodvisnost, a še vedno je prisotno nezaupanje do Moskve, ob morebitnem vojaškem konfliktu pa bi se baltske države znašle na prvih bojnih črtah.

Prejšnji mesec so se voditelji članic Nata dogovorili o napotitvi vojaških sil v baltske države in na Poljsko ter okrepitvi morskih in zračnih vojaških patrulj.

Moskva vse od razpada Sovjetske zveze z nezaupanjem gleda na širjenje Nata na nekdanjo sovjetsko vplivno območje in vse bližje mejam Rusije. Zaradi ruske priključitve Krimskega polotoka in konflikta na vzhodu Ukrajine so se odnosi med Moskvo in Zahodom znašli na najnižji točki po koncu hladne vojne.

Po izbruhu ukrajinske krize se je povečalo število vojaških vaj na ruski strani in na strani Nata.