V Srebrenici je bilo ubitih 8.373 ljudi. Foto: Reuters
V Srebrenici je bilo ubitih 8.373 ljudi. Foto: Reuters
Karadžića je sodišče v Haagu zaradi zločinov proti človeštvu obsodilo na 40 let zapora. Foto: Reuters
Spremljanje razsodbe Karadžiću. Foto: Reuters

Srbski premier Aleksandar Vučić ga je obtožil, da išče izgovor za novo nasilje.

Izetbegović je dejal, da pravni strokovnjaki, ki so zastopali BiH pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), na katerem je BiH tožil Srbijo zaradi napada in genocida med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995, pozorno analizirajo obsodbo Karadžiću.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je pretekli četrtek Karadžića obsodilo na 40 let zapora zaradi genocida v Srebrenici, obleganja Sarajeva in drugih vojnih zločinov ter zločinov proti človečnosti med vojno v BiH-u.

Meddržavno sodišče v Haagu je leta 2007 razsodilo, da ZR Jugoslavija oziroma Srbija kot njena pravna naslednica ni bila neposredno vpletena v genocid v Srebrenici, temveč ga ni poskusila preprečiti. Genocid so izvedle vojaške, civilne in policijske oblasti Republike srbske, je razsodilo sodišče in s tem pokol več kot 8.000 Bošnjakov v Srebrenici priznalo kot genocid. Sodba pušča možnost revizije postopka, če bi BiH v desetih letih našel nove dokaze. Rok se bo iztekel februarja 2017. "Poglobili se bomo in videli, ali obstajajo novi elementi. Sprožili bomo revizijo, vendar potrebujemo nove dokaze," je dejal Izetbegović.

Vučić: "Nisem presenečen"
Srbski premier Aleksandar Vučić ocenjuje, da išče Izetbegović izgovor za začetek nove spirale nasilja. "Na žalost nisem presenečen nad novico iz Sarajeva. V prvi izjavi po izreku sodbe Karadžiću nisem niti omenil Bakirja Izetbegovića, a sem očitno dobro slutil, da nekdo ne želi sprave v regiji, temveč gre proti 35 odstotkom prebivalcev lastne države in išče kakršen koli zadosten razlog, da sproži spiralo, najprej političnega, nato pa kdo ve kakšnega nasilja," je dejal Vučić za Politiko.

"Odgovor Srbije je, da mi želimo predvsem mir in iskreno spravo, ne pa tožb in revizije tožb. Na žalost očitno nimamo partnerja in nekateri zdaj vidijo možnost, da namesto sprave izvedejo maščevanje nad Srbi," je dejal.

Izetbegović je v odzivu ocenil, da se v predvolilnih kampanjah z lahkoto izgovarjajo težke besede, ko pa gre za BiH, v Beogradu ne gre uporabljati besede nasilje. Za sarajevski portal faktor.ba je dejal, da "BiH v preteklosti ni sprožal nasilja in izvajal agresije in tega ne namerava storiti v prihodnosti, ne sme pa odstopiti od resnice in pravice ter bo uporabil vsa pravna sredstva, ki jih ima na voljo". "Ne želimo nobenega konflikta niti s Srbi in niti s Srbijo, ne bomo pa tolerirali, da nam nekaj dni po tem, ko so bili v sodbi Radovanu Karadžiću definitivno potrjeni grozljivi zločini v BiH-u, predvsem nad Bošnjaki, iz Beograda grozijo, da bomo krivi za novo spiralo nasilja, če bomo iskali pravico pred mednarodnimi sodišči," je dejal.

Dodik nasprotuje reviziji
Vučić mu je že odgovoril, da ni grozil, da pa razume njegovo napoved o reviziji postopka v tožbi Srbiji zaradi genocida kot napoved "pravnega in političnega maščevanja nad Srbi", kar razume kot grožnjo Srbiji. Izpostavil je, da v Srbiji vse zločine in nasilje kaznujejo. Bilo bi dobro, ko bi Izetbegović pokazal več volje za razsvetlitev zločinov nad Srbi v BiH-u, storilci pa bi bili kaznovani, je dodal.

Tudi zunanji minister BiH-a Igor Crnadak in predsednik srbske entitete v BiH-u, Republike srbske, Milorad Dodik sta izrazila nasprotovanje reviziji postopka. Crnadak je ocenil, da sodba Karadžiću ne more vplivati na zdajšnji ustavni ustroj BiH-a in obstoj Republike srbske oziroma da bi bilo bolje, če bi se usmerili k sodelovanju, "ne pa k obnovi starih ali pisanju novih tožb".

Dodik je medtem zatrdil, da v sodbi Karadžiću ni nobenih novih elementov, in dejal, da obnova tožbe proti Srbiji ne pride v poštev. "To ni na dnevnem redu," je dejal Dodik tamkajšnjim medijem. Vztrajal je pri delu sodbe, v katerem so po njegovih besedah sodniki omenili incidente, ki so jih sprožile sile vojske BiH-a na ozemlju pod lastnim nadzorom, da bi s tem sprožile odziv mednarodne skupnosti.