Voditelji so se v skupni izjavi zavzeli za politični proces pod vodstom Združenih narodov, ki bi pripeljal do nove sirske ustave, kateri bi sledile demokratične volitve, na katerih bi se Bašar Al Asad spopadel z opozicijo. Foto: Reuters
Voditelji so se v skupni izjavi zavzeli za politični proces pod vodstom Združenih narodov, ki bi pripeljal do nove sirske ustave, kateri bi sledile demokratične volitve, na katerih bi se Bašar Al Asad spopadel z opozicijo. Foto: Reuters
Carigrad
Kljub različnim stališčem so se voditelji posedli za isto mizo. Zahodne države namreč Asada obtožujejo krutih napadov na civilisti. Rusija je njegova tesna zaveznica, Turčija pa vojaško sodeluje z njegovimi nasprotniki. Foto: Reuters
Emmanuel Macron in Recep Tayyip Erdogan
Macron in Erdogan na pogovorih pred uradnim delom vrha. Foto: Reuters
Idlib
V pokrajini Idlib biva okoli tri milijone civilistov ter pripadnikov uporniških skupin. Turčija in Rusija sta z dogovorom preprečili invazijo sirske vojske. Foto: Reuters
Idlib
Uporniki so v Idlib prišli iz vseh ostalih sirskih pokrajin, kjer so oblast vzpostavile Asadove sile. Foto: Reuters

Zavzeli so se za novo sirsko ustavo, ki bi po dolgoletni vojni, ki je zahtevala več sto tisoč življenj, omogočila demokratične volitve ter podprli varno in prostovoljno vračanje beguncev v Sirijo.

Izjava prav tako zavrača "separatistične načrte, katerih cilj je spodkopati suverenost in ozemeljsko celovitost Sirije ter nacionalno varnost sosednjih držav", poroča Associated Press. Voditelji so v skupni izjavi poudarili pomen trajnega premirja na območju Idliba.

Četverica ima različna mnenja o sirskem predsedniku Bašarju Al Asadu. Zahodne države Asada obsojajo napadov na civiliste. Rusija je poleg Irana njegova najtesnejša zaveznica. Turčija je v dolgoletni vojni na drugi strani celo podpirala upornike, ki so ga želeli strmoglaviti.

Novo nasilje v Idlibu
Prav Rusija in Turčija sta septembra skupaj oblikovali načrt za demilitarizirano območje v pokrajini Idlib, zadnji trdnjavi upornikov v Siriji, kjer živi tri milijone civilistov – polovica med njimi je v pokrajino pobegnila ob napredovanju Asadovih sil po drugih predelih Sirije. Kar polovica ozemlja pokrajine Idlib naj bi bila v rokah skrajne džihadistične skupine Hajat Tahrir Al Šam, povezane z Al Kaido.

Dogovor o prekinitvi ognja v Idlibu sta Moskva in Ankara podpisali 17. oktobra, v minulih dneh pa so se razmere na tem območju zaostrile. V petek je po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice pod streli sirske vojske padlo sedem civilistov, med njimi trije otroci.

"Idlib je del Sirije in naravno je, da se sirska vlada bori proti terorizmu, da bi vzpostavila celovito suverenost nad svojim ozemljem," je po poročanju spletne strani Al Masdar na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov je sirski odposlanec Bašar Al Džafari.

Macron Putina poziva k pritisku na Damask
Francoski predsednik Emmanuel Macron je Rusijo, veliko zaveznico Asadovega režima, pozval k pritisku na Damask. "Zanašamo se na Rusijo, da bo izvajala zelo jasen pritisk na režim, saj je od nje odvisno njegovo preživetje," je dejal. Ruski predsednik Vladimir Putin je na drugi strani pohvalil turške partnerje, ki "izpolnjujejo svoje obveze pri zagotavljanju dogovora".

Voditelji za novo sirsko ustavo
Voditelji so se zavzeli za čimprejšnje srečanje odbora, ki bo pripravil predlog nove povojne sirske ustave. "Pozvali smo k čimprejšnjemu zaključku procesa oblikovanja odbora za pripravo ustave. Naša želja je, da bi bil oblikovan do konca tega leta," je gostitelj, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan povedal na skupni tiskovni konferenci. Nemška kanclerka Angela Merkel meni, da bi ta korak jasno pokazal, da konflikta v Siriji ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi.

Putin je podprl predlog, saj je mogoče le tako določiti prihodnjo državno ureditev. Se je pa zavzel za to, da bi bila sestava tega telesa sprejemljiva za vse sirske stranke – vključevati bi morala zastopnike Asada, opozicije in nevtralnih skupin.

Erdogan je pogovore označil za "resnično produktivne in odkrite". S pomočjo Nemčije in Francije bo po njegovem mnenju mogoče nadaljevati proces iz Astane. Erdogan je k sodelovanju povabil tudi druge države. Sirski konflikt je namreč postal "svetovni problem", razlog za to pa je nezadosten interes svetovne javnosti.

IS napada SDF v Deir Ezorju
Pripadniki skrajne skupine Islamska država (IS) so medtem v petek začeli najhujšo ofenzivo na Sirske demokratične sile (SDF) v zadnjih mesecih in prevzeli večje dele ozemlja v provinci Deir Ezor (Deir al Zor). V bojih je bilo ubitih najmanj 68 pripadnikov sil, ki jih podpirajo ZDA, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Do bojev po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice prihaja v utrdbi IS-ja Hadžin, kjer je IS v odgovor na napade kurdskih in arabskih borcev SDF-a v noči na soboto poslal več samomorilskih bombnih napadalcev. Skrajneži so izkoristili slabo vreme, ki je prizemljilo letala ZDA in njihovih zaveznic, ki podpirajo SDF.

Kot je pojasnil tiskovni predstavnik zaveznikov pod vodstvom ZDA Sean Ryan, so skrajneži napadli v času peščenega viharja. "Zdaj je zrak čist," je dodal in napovedal, da bo koalicija znova okrepila svojo podporo partnerjem.

Manjša območja pod nadzorom IS-ja
Septembra je SDF sporočil, da so njegovi borci začeli zaključno fazo kampanje proti IS-ju v sirski vzhodni provinci Deir Ezor. IS še naprej obvladuje manjša območja v vzhodni in južni Siriji. Od 10. septembra naprej je v Hadžinu po navedbah observatorija umrlo 270 pripadnikov SDF-a in 496 pripadnikov IS-ja. Na območju naj bi sicer vztrajalo še okoli 2.000 borcev IS-ja.

Voditelji za konec vojne v Siriji
Voditelji za konec vojne v Siriji