Posebni odposlanec Združenih narodov za mesta in podnebne spremembe napoveduje, da bodo ameriška mesta in podjetja kljub Trumpovi odločitvi o odstopu nadaljevala poslanstvo zmanjševanja ogljičnega onesnaženja.

"S povezovanjem med ameriškimi mesti, državami in podjetji bomo poskusili ostati del procesa pariškega sporazuma," je dejal in dodal, da "Američani ne potrebujejo Washingtona za doseganje standardov in ne bodo dopustili Washingtonu, da bi se jim postavil na pot uresničevanja".

Svetovna meteorološka organizacija navaja, da bi odstop ZDA v najslabšem scenariju globalno temperaturno povprečje ob koncu stoletja dvignil za 0,3 stopinje Celzija. Glede na določila podpisanega dogovora ZDA sicer od njega ne morejo odstopiti vse do leta 2020, še poroča BBC.

Direktorja Tesle in Disneyja proti odstopu
Tako direktor Tesle Elon Musk kot tudi direktor Disneyja Robert Iger sta v znak protesta proti ameriškemu odstopu od pariškega sporazuma odstopila iz sveta svetovalcev Bele hiše, poroča BBC.

Globalno segrevanje se vendarle dogaja, je medtem potrdil vodja ameriške agencije za okolje Scott Pruitt in dodal, da človeške dejavnosti igrajo vlogo v globalnem segrevanju, vendar je človeški prispevek težko natančno meriti.

EU, Kitajska in Indija potrdili zavezanost
Medtem so Evropska unija, Kitajska in Indija potrdile zavezanost pariškemu podnebnemu sporazumu. Indijski premier Narendra Modi je na srečanju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom poudaril zavezanost Indije k "naši dolžnosti do matere Zemlje" in dejal, da bo Indija celo presegla pričakovanja dogovora.

Kaj zahteva pariški podnebni sporazum?
Pariški dogovor iz leta 2015 stremi h koncu naraščanja temperatur zaradi industrijskega onesnaževanja z ogljikom. Nasin inštitut Goddard opozarja, da se je povprečna globalna temperatura od leta 1880 - začetka industrijske dobe - do zdaj dvignila za 0,8 stopinje Celzija. Cilj pariškega dogovora je ohranjanje te razlike pod dvema stopinjama Celzija.

Dogovor predvideva tudi omejevanje človeško proizvedenih toplogrednih plinov. Cilj sporazuma je na globalni ravni doseči raven toplogrednih plinov, ki bi jo lahko drevesa, prst in oceani sami absorbirali. Ta cilj naj bi zaveznice dosegle med letoma 2050 in 2100.

Dogovor predvideva, da bodo podpisnice vsakih pet let preverile prispevek posamezne države, da bodo ugotovile, kako uspešno se z izzivom spopadajo.

Podpisnice dogovora so ustanovile tudi poseben podnebni sklad, v katerega bi investirale bogatejše države. Ta sklad naj bi revnejšim državam pomagal pri razvijanju tehnologije za prehod na uporabo obnovljivih virov energije.