Bo Italija kdaj država brez mafije?

Italijanska policija je zadala nov udarec mafiji: v obsežni akciji na Siciliji in v Toskani je aretirala 99 osumljencev.

Glavni cilj operacije so bili šefi lokalnih klanov, ki naj bi nameravali znova organizirati zloglasno sicilijansko mafijo, znano pod imenom Cosa Nostra. V policijski operaciji pod imenom Perseus, ki je skupaj trajala devet mesecev, je sodelovalo kar okoli 1.200 policistov. Aretirane bodo obtožili mučenja, trgovanja z orožjem in tihotapljenja mamil.

Ena ključnih oseb naj bi bil Matteo Messina Denaro. Ta naj bi skušal postati novi vodja mafije in je nameraval ustanoviti mafijski svet, ki bi lahko imenoval novega mafijskega botra. Ključni cilj naj bi bil povrniti vpliv Cosa Nostre, ki je z aretacijo Bernarda Provenzana aprila 2006 doživela hud udarec. Provenzano je bil šef vseh šefov in se je kar 43 let uspešno izmikal roki pravice. Zdaj 75-letnega Provenzana, imenovanega tudi Fantom iz Corleoneja, so aretirali na Siciliji v bližini hiše, kjer živita njegova hčerka in žena.

Po njegovi aretaciji naj bi vajeti Cosa Nostre prevzel veliko mlajši Salvatore Lo Piccolo, ki pa ga je policija aretirala novembra 2007. Od tedaj ni znano, kdo dejansko vodi mafijo, a analitiki verjamejo, da so ostale mafijske združbe na celini, med njimi 'Ndragheta in Camorra, okrepile prisotnost po celi državi in tudi drugod.

V zadnjih mesecih je policija aretirala več sto pripadnikov različnih mafijskih klanov, med najbolj odmevnimi je bila novembrska operacija v Neaplju, ko je policija prijela 88 pripadnikov mafijskega klana Gionta, med njimi tudi deset žensk.

Vlada odločno proti mafiji?
Jeseni je mafija na jugu Italije naznanila vojno proti državi, ki je v boj proti mafijskim lovkam poslala 500 vojakov. Notranji minister Roberto Maroni je takrat dejal, da želi Camorra, kot je ime mafiji na jugu Italije, zatreti vsak poskus njene onemogočitve. Vladna poteza o pošiljanju vojakov je sledila umorom šestih Afričanov in enega Italijana blizu Neaplja, za katere naj bi bila odgovorna Camorra. Afričane so v Castelvolturnu blizu Neaplja napadli oboroženi moški in jih ustrelili, že predtem pa je oboroženec v istem mestu nekega moškega 60-krat ustrelil v glavo in prsni koš. Umori so med priseljeneci povzročili val protestov, policija pa je potem v zvezi s streljanjem prijela enega osumljenca. To je drugič po letu 1990, da je vlada na jug Italije poslala vojsko, ki naj bi pomagala v boju proti kriminalu. Leta 1992 je na Sicilijo odšlo okoli 150.000 vojakov, potem ko so umorili dva vodilna protimafijska sodnika.

Mafija najbolj donosno podjetje
Številke sicer kažejo, da je mafija najuspešnejše italijansko "podjetje", saj njen letni promet znaša kar 130 milijard evrov, dobiček pa 70 milijard (podatek za letos). Organizirani kriminal samo s trgovino zasluži več kot 92 milijard evrov, kar je šestina BDP-ja, kažejo podatki italijanske trgovinske zveze Confesercenti o obsegu kriminala v Italiji. Glavni vir je trgovina z mamili, ki letno navrže 59 milijard evrov, iz blagajn trgovcev in podjetnikov pa v mafijske denarnice steče 250 milijonov evrov na dan. Oblasti opozarjajo, da finančna kriza še dodatno krepi nevarnost mafije. Mafijske družbe največkrat perejo denar skozi razna gradbena podjetja, vtihotapljajo pa se tudi v turizem, živilsko industrijo in nepremičninsko ter finančno panogo, med drugim pa mafija zakonito upravlja s kar 2.500 pekarnami.

Cosa Nostra nekoč in danes
Mafija kot najbolj poznana predstavnica organiziranega kriminala na svetu je v Italiji, predvsem na Sicilji, prisotna že več kot sto let. Imenovana tudi Cosa Nostra (naša stvar), mafija predstavlja italijansko skrivno društvo, ki se je prvič oblikovalo v sredini 19. stoletja na Siciliji, v kasnejših desetletjih pa so se njene lovke skupaj z imigranti razširile tudi v ZDA in Avstralijo.

Gre za organizirano kriminalno združbo, njihova dejavnost pa ni osredotočena le na nezakonite posle, ampak so tudi na pomembnih družbenih in političnih funkcijah. Veliko Sicilijancev na mafijske šefe in njihove podrejene ne gleda kot na kriminalce, ampak v njih vidijo vzornike in zaščitnike šibkejših in revnejših ljudi. Sicilijanska Cosa Nostra je ohlapna konfederacija okoli 100 mafijskih skupin, ki se imenujejo cosche ali družine, vsaka od njih pa "vlada" na svojem točno določenem teritoriju, največkrat gre za mesto ali vas.

Italijanska mafija je najbolj poznana po svojih tradicionalnih kriminalnih dejanjih, kot so izsiljevanja in brutalni umori. Vendar pa se tudi mafija in njene dejavnosti spreminjajo. Mafija je postala veliko bolj izpopolnjena in je razvila celo vrsto nezakonitih poslov, s katerimi se ukvarja, pri tem pa je ohranila in celo povečala svojo veljavo.

Štiri mafijske družine bdijo nad življenjem v Italiji
Čeprav mafija izvira s Sicilije, pa je težava organiziranega kriminala težava celotne Italije. Danes Apeninski polotok nadzirajo štiri glavne mafijske družine, katerih mafijski posli se širijo prek meje države na dve ali celo tri druge celine: na Siciliji Cosa Nostra, v Neaplju Camorra, v Kalabriji 'Ndrangheta in Apuliji Sacra Corona Unita.

Cosa Nostra najstarejša združba
Prva in najstarejša je že omenjena sicilijanska mafija Cosa Nostra, ki temelji na strogi hierarhični strukturi. Novi člani so v mafijo sprejeti na podlagi strogo zaupnih ceremonij in če postanejo člani mafije, se od njih pričakuje, da bodo svoji "družini" zvesti celo življenje. V okviru sicilijanske mafije soobstajajo različni klani, ki imajo točno določene pristojnosti v vodenju krajevnih zadev. Vsakdo natančno ve, kateri okoliš pripada določenemu klanu in kakšne so njihove pristojnosti, plačevanje v zameno za varnost pa je še vedno zelo razširjeno. V javnosti sicilijanska mafija zbuja strah predvsem s svojimi hladnokrvnimi in dobro načrtovanimi umori pomembnih osebnosti od policijskih šefov prek sodnikov, vse do politikov.

Likvidacije vseh tistih, ki so mafiji želeli stopiti na prste
V zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja je potekala 2. mafijska vojna, ki je privedla do umorov ne le številnih mafijcev, temveč tudi politikov, policijskih šefov in sodnikov. Takrat je tudi prišlo do razkola sicilijanske mafije: Salvatore Toto Riina, Leoluca Bagarella in Bernardo Provenzano so se znašli v zaporu ali na begu, a vsak izmed njih je želel ostati šef med šefi.

Umori sodnikov in tožilcev niso nič novega
Provenzanov predhodnik Toto Riina, ki je bil dolga leta strah in trepet Sicilije, je tudi naročil umor Giovannija Falcona in Paola Borsellinija, dveh izmed številnih sodnikov, ki so z življenjem plačali "napako", da so hoteli stopiti na prste mafiji. Rocco Chinnici, eden najtesnejših Borsellinijevih sodelavcev, je umrl leta 1982, ko je odjeknila bomba, podtaknjena pod njegovo vozilo, Falcona in Borsellinija pa so se po Riinovem ukazu znebili leta 1992, prav tako zaradi podtaknjene bombe, v razmaku le dveh mesecev.

Iz vojne med mafijskimi klani je kot zmagovalec odšel Salvatore Riina in njegova frakcija družine Corleoni. Eden najbolj prepoznavnih pentitov (pentito je mafijec, ki sodeluje s sodniki) je bil Tommaso Buscetta. Ta je sodniku Giovanniju Falconeju okoli leta 1983 izdal marsikatero podrobnost, ki je posledično privedla do obsodbe več sto vodilnih mafijcev, kar je vrhovno sodišče potrdilo leta 1992. Javnost je bila po povračilnih umorih mafije ogorčena in je zahtevala ukrepe: januarja 1993 je sledila aretacija Riine, vse več mafijcev je spregovorilo, a mnogi so za to plačali visoko kazen: mafija je pobila veliko njihovih sorodnikov in podstavljala bombe po vsej Italiji.

Do konca 90. let je Cosa Nostra izgubila veliko svoje moči, njene tihotapske posle pa je v veliki meri prevzela 'Ndragheta, kalabrijska mafija, ki so jo v 19. stoletju izoblikovali posamezniki, ki so bili izključeni iz sicilijanske mafije in izgnani z otoka. Naselili so se v Kalabriji in začeli manjše kriminalne posle, do danes pa so uspeli na svojo stran pridobiti približno 6.000 pripadnikov. Kljub velikemu številu članov pa se je njihovim vrstam izjemno težko pridružiti, saj njihova organizacija temelji predvsem na krvnih vezeh in porokah. Po ocenah je leta 2006 'Ndragheta nadzorovala kar 80 odstotkov uvoza kokaina, ki je prišel v Evropo.

Glavna dejavnost Camorre je tihotapljenje
Neapeljska mafija, imenovana tudi Camorra, prav tako izvira iz 19. stoletja, ko se je oblikovala kot zaporniška tolpa. Skozi leta so njeni ustanovitelji en za drugim prišli iz zapora in začeli svoje kriminalne posle v Neaplju in njegovi okolici. Danes naj bi neapeljska mafija štela približno 7.000 članov, ki delujejo v okviru stotih manjših družin, ukvarjajo pa se predvsem s tihotapljenjem in prodajo cigaret in drog ter ponarejanjem.

Najmlajša mafija Sacra Corona Unita
Najnovejša mafijska združba v Italiji, ki se je uveljavila šele v 80. letih 20. stoletja, je Apulijska mafija, poznana tudi kot Sacra Corona Unita, kar pomeni sveta združena krona. Tudi ta naj bi se oblikovala med zaporniki, ki so se po prihodu na prostost združili in začeli poslovati. Apulijska mafija je poznana predvsem po tem, da pobira denar od drugih mafijskih družin v Italiji v zameno za uporabo zemlje na jugovzhodu države, kar je zelo donosen posel, saj tam pristaja večina ladij z nezakonitim tovorom.

Ksenja Tratnik

Prijavi napako