Potniška ladja na poti v kotorsko pristanišče. Foto: Reuters
Potniška ladja na poti v kotorsko pristanišče. Foto: Reuters
Kotor
V Kotorju rastejo nove stavbe, ki se arhitekturno ne prilagajajo bogati dediščini. Foto: Reuters

Srednjeveško mesto, ki je eden od ključnih turističnih biserov Črne gore, je znano po svojih beneških in avstro-ogrskih palačah in utrdbah, turiste pa navdušuje že njegova lega v zalivu Boka Kotorska. Na seznam Unescove svetovne dediščine je bil Kotor uvrščen 1979, že od začetkov tega tisočletja pa Unesco črnogorske oblasti svari, da čezmerna gradnja nepremičnin in nebrzdan turizem s privezom številnih velikih potniških ladij v majhnem pristanišču ogrožata staro mestno središče.

Julija lani je agencija Združenih narodov povečala pritisk na črnogorske oblasti in jim dala čas do marca letos, da izboljšajo razmere, če želijo, da se mesto še naprej hvali z naslovom Unescova svetovna dediščina. Februarja so oblasti začasno prepovedale gradnjo v Kotorju, ukrep pa je stopil v veljavo aprila, s čimer so v zadnjem hipu ugodili zahtevam svetovne organizacije.

V starem mestu rastejo turistični kompleksi
A tik pred vstopom prepovedi v veljavo, kar se je zgodilo 5. aprila, so oblasti vseeno prižgale luč za gradnjo več velikih turističnih kompleksov znotraj mesta. Ta sporna odločitev je zdaj jabolko spora med lokalno vlado, v kateri ima večino največja vladna opozicijska stranka, vlado v Podgorici in prejšnjim mestnim svetom.

"Popolnoma smo prepričani, da gre za krivičen proces, ki ga je vsilila državna vlada, njegov namen pa je ustaviti razvoj mesta pod krinko, da se popravlja napaka prejšnjih lokalnih oblasti," je dejal župan Kotorja Vladan Jokić.

Od osamosvojitve leta 2006 je Črna gora okrepila svoj turizem: približno četrtino BDP-ja dobiva prav od turizma in razvoja nepremičninskega trga ob svoji obali. Lani so prihodki od turistične industrije predstavljali 22,1 odstotka BDP-ja. V dobrih desetih letih je nenadzorovana gradnja, ki je velikokrat povezana z nepotizmom in uslugami prijateljem, zahtevala svoj davek.

"Unescov odbor za svetovno dediščino na negativne posledice čezmerne urbanizacije opozarja od leta 2003," pravi arhitektka Sandra Kapetanović.

293 kilometrov dolga črnogorska obala je polna različnih zgradb in kompleksov, med njimi je več deset nedokončanih in zapuščenih, palače v mestu pa so obkrožene z modernimi betonskimi stanovanji.