Svet

Poudarki

  • Po državnem udaru l. 2009 prekinjena mednarodna pomoč
  • Legitimno izvoljena oblast pogoj za odpravo sankcij
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 16 glasov Ocenite to novico!
Madagaskar - glavno mesto Antananarivo
Malgaši upajo, da bo poraženec predsedniških volitev priznal tesen neuspeh in bo s tem omogočil mednarodno priznanje novega predsednika, kar bi moralo sprostiti tujo pomoč, ki jo Madagaskar nujno potrebuje. Foto: Reuters
       Župan je z državnim udarom pred petimi leti odstavil izvoljenega predsednika, svet pa je za kazen zamrznil pomoč, ki je predstavljala dve tretjini proračuna. Zdaj je zmagal županov klon, predsednikov klon pa poraza ne prizna. Bo svet kljub temu odprl finančno pipico in omogočil Madagaskarju preživetje?       
 Kratek povzetek političnega kaosa na Madagaskarju.
Hery Rajaonarimampianinan
Novi predsednik Madagaskarja Hery Rajaonarimampianinan je bil zadnjih pet let finančni minister v vladi pučističnega predsednika Andryja Rajoeline. 55-letni ekonomist se je izšolal na Univerzi Quebec v Kanadi. Foto: Reuters
Jean Louis Robinson
Neuspešni predsedniški kandidat Jean Louis Robinson, ki še ne želi priznati poraza, je po izobrazbi zdravnik in je bil v vladi Marca Ravalomanana minister za zdravstvo, predtem pa svetovalec v lokalni izpostavi programov Združenih narodov. Foto: Reuters
       V samem glavnem mestu Antananarivo je med krizo močno narasel kriminal, saj ljudje izkoriščajo negotovost oblasti. Dostikrat se zgodi, da se, potem ko nepridiprave ujamejo, ti razglasijo za politične zapornike. Poglejte, kako so ljudje iznajdljivi.       
 Pedro Opeka o povezavi kriminala in negotovosti oblasti.
Volitve na Madagaskarju
Predsedniških in parlamentarnih volitev 20. decembra se je udeležila le dobra polovica volilnih udeležencev, kar tudi govori o naveličanosti Malgašev med krizo. Foto: Reuters
Madagaskar
Državno geslo "Ljubezen, očetnjava, napredek" je bolj ali manj mrtva črka, saj je Madagaskar v pol stoletja postal stereotipna razpadajoča afriška država. Foto: Reuters
       MADAGASKAR       
 - neodvisnost: 26. junija 1960
- prebivalstvo: 22 milijonov (ocena 2012)
- površina: 587 tisoč kvadratnih km
- BDP: 458 dolarjev/osebo (ocena 2011)
- valuta: ariary (1 evro = 3.093 ariaryjev).
Lemur
Četrti največji otok na svetu z vzdevkom "rdeči otok" leži v Indijskem oceanu ob jugovzhodni obali Afrike, v tropskem podnebju pa so se razvile številne endemične rastlinske in živalske vrste, kot so lemurji, zaščitni znak Madagaskarja. Foto: EPA

Dodaj v

Bo Madagaskar po pol desetletja le izplezal iz krize?

9 od 10 Malgašev živi z manj kot 2 dolarjema na dan
12. januar 2014 ob 06:28,
zadnji poseg: 12. januar 2014 ob 07:34
Antananarivo - MMC RTV SLO

Madagaskar ni risanka, temveč "rdeči otok", ki ga že peto leto tepe huda politična kriza, zaradi katere četrti največji otok na svetu spada že med propadle države.

Slovenci Madagaskar sicer poznamo predvsem prek uspešnega delovanja misijonarja Pedra Opeke, a po drugi strani je malokrat izpostavljeno, da je mednarodna skupnost popolnoma izolirala otok, ker se tamkajšnja politika ne zna dogovoriti za priznanje oblasti, ceno pa plačuje 22 milijonov Malgašev, ki so zdaj revni med najrevnejšimi.

Po državnem udaru mednarodna izolacija
Pred petimi leti je tropski unikatni raj, bogat z začimbami in naravnimi viri, doživel državni udar. Izvoljeni predsednik Marc Ravalomanana je bil pregnan, oblast pa je ob pomoči vojske prevzel Andry Rajoelina, populistični mladi župan glavnega mesta. Mednarodna skupnost, tako afriška kot svetovna, zamenjane oblasti ni hotela priznati in za kazen je bila odtegnjena vsa mednarodna pomoč, ki je takrat predstavljala kar 70 odstotkov letnega državnega proračuna. V državo priteka le najnujnejša človekoljubna pomoč, na otoku pa deluje le še peščica tujih nevladnih organizacij.

Dvoboj "nadomestkov" finančnemu ministru
Po petih letih "prehodnega obdobja", zunanjih pritiskov in političnih pogajanj so na Madagaskarju končno izvedli predsedniške volitve, na katerih sta se v drugem krogu soočila dva nadomestka Marca in Andryja (politike na otoku praviloma poimenujejo po imenih), saj zdaj nekdanja predsednika po izsiljenem kompromisu nista smela kandidirati na volitvah. To je po več kot dveh letih pogajanj dosegla Južnoafriška razvojna skupnost (SADC), združba 15 držav z juga Afrike, ki je gonilna sila procesa politične sprave in organizacije volitev.

Državna volilna komisija je v petek po začasnih uradnih izidih za zmagovalca razglasila Heryja Rajaonarimampianinana (Andryjev nadomestni kandidat in dosedanji finančni minister), ki je 20. decembra prejel 53,5 odstotka glasov, medtem ko je Jean Louis Robinson (Marcov nadomestni kandidat in v času njegove vlade minister za zdravje) dobil 46,5 odstotka glasov. A poraženi Jean Louis, sicer zmagovalec 1. kroga, ki je potekal 25. oktobra, je vložil več kot 300 pritožb, zaradi česar še vedno niso bili razglašeni uradni izidi, s čimer bi država dobila zakonitega in v tujini priznanega predsednika.

Opazovalci niso videli večjih nepravilnosti
Mednarodni opazovalci menijo, da večjih nepravilnosti ni bilo in da je končni izid verodostojen, volja dobre polovice volivcev, ki so oddali glas. A strah ostaja, kaj bo, če poraženi tabor še vedno ne bo hotel priznati neuspeha, še zlasti ker zaostajajo tudi pri izidih parlamentarnih volitev. Andryjevo gibanje MAPAR tako po začasnih izidih zaseda 53 sedežev v 151-članskem parlamentu, medtem ko ima Marcova stranka MAP zagotovljenih 30 poslancev v spodnjem domu.

Malgaši si želijo stopiti v prihodnost
Stranka leta 2009 odstavljenega predsednika Marca Ravalomanana je tako že zagrozila z "dnevi jeze", kar ob prepričljivi zmagi Jeana Louisa v glavnem mestu Antananarivu močno skrbi policijo in vojsko, ki sta izrazito na strani Andryja Rajoeline.

"Za navadne ljudi je bil odhod na volitve le poskus, da gremo končno naprej, da se obrne stran in skušamo nadaljevati normalno življenje. Upamo, da bomo dobili nazaj, kar najbolj potrebujemo, in to so mednarodna pomoč in še bolj naložbe, ki so pobegnile med krizo," pojasnjuje osnovno volilno motivacijo večine Malgašev odvetnica Sahondra Rabenarivo.

Sesuto gospodarstvo, hirajoči turizem
Z mednarodnimi sankcijami se je ustavila obnova infrastrukture, hkrati so se prekinile naložbe v izkoriščanje rudnih bogastev, megalomanski rudnik boksita podjetja Rio Tinto v Port Dauphine na jugu države ne deluje s polno zmogljivostjo. Politični nemir je ohromil turizem, saj zdaj obišče otok le dobra tretjina turistov od 312 tisočih, kot jih je na vrhuncu razcveta leta 2007 obiskalo državo, kjer se je še zlasti na severu v posebnih letoviščih razvil tudi turizem za petične goste. Veliko se upa v odkritje nafte, pri čemer so izjemno dejavna kitajska podjetja, a dokler veljajo sankcije in ni mednarodne priznane vlade, se tuji vlagatelji zavedajo, da podeljene koncesije nimajo velike veljave.

Pred pol stoletja razvita kolonija
Vsa bogastva edinstvenega otoka niso doslej prinesla Malgašem tako rekoč nič. Ob osamosvojitvi leta 1960 je Madagaskar spadal med najbolj razvite francoske kolonije, ki je imel spodobna izhodišča za razvoj. A desetletja eksperimentiranja s socializmom po afriškem okusu, nesposobnosti centraliziranih oblasti in nemirnih političnih prenosih oblasti je odneslo vse prednosti in tudi večino pozitivne kolonialne gospodarske dediščine, pri čemer levji delež odgovornosti nosijo domači oblastniki.

Gospodarski preobrat pod Marcom
Pomembno vloga vseskozi in še zlasti v zadnji krizi igra nekdanja kolonialna gospodarica Francija, ki je z mešanimi signali (obsojala je udar, hkrati pa edina še naprej pošiljala finančno pomoč) ustvarjala dodatno zmedo in po eni strani omogočila, da se je Andry Rajoelina tako dolgo lahko upiral zunanjemu pritisku. Po drugi strani ni bila nikakršna skrivnost, da odstavljeni predsednik Marc Ravalomanana ni bil po francoskem okusu, saj se je začel gospodarski zasuk k Južni Afriki, drugim afriškim sosedam in azijskim gospodarstvom.

Osebno okoriščanje, prodaja zemlje Korejcem
Kljub vidnemu gospodarskemu zagonu med letoma 2002 in 2008 je Ravolomanana zapravil naklonjenost ljudi z osebnim izkoriščanjem razvoja, pri čemer je njegova družina odpirala nova podjetja kot po tekočem traku in gradila hotele v vseh večjih mestih. Strel v koleno pa je bila odločitev o prodaji rodovitne zemlje - vlada je za 99 let dala v najem več kot milijon hektarjev obdelovalne zemlje korejskemu podjetju Daewoo Logistics, kar pa je bilo po prevratu razveljavljeno.

Sankcije onemogočile velike obete
Krvavi dogodki ob državnem udaru 2009, ko je bilo v nasilju ubitih 113 ljudi, so prekršili tudi dolgotrajni tabu - nasilni kriminal. V malgaški kulturi, v kateri vladajo številne vraže, je bilo nasilje izredno redek pojav, a nekoč ena najvarnejših afriških držav zdaj postaja vse bolj podobna sosedom na črni celini, kjer še zlasti v velikih mestih ne manjka nasilnih zločinov. "Madagaskar ima odlične vire, tako naravne kot človeške. Veliko obeta, a je bila država res hudo prizadeta s sankcijami," je ugotovitev enega izmed opazovalcev preteklih volitev.

Razpadlo šolstvo in zdravstvo
Na četrtem največjem otoku na svetu, katerega površina je nekaj večja od Francije, so ceste v katastrofalnem stanju in sodijo med najslabše v Afriki. Med otroki je podhranjenost v kritičnih razsežnostih. Državni zdravstveni sistem je razsut, šolski sistem je zaradi sankcij popolnoma omajan, saj ni plač za učitelje v državnih šolah. Številna podjetja, izbrana na vladnih razpisih nikoli niso dobila plačila, ker tuje pomoči ni bilo. Korupcija je vsepovsod, na vseh ravneh, od prometnih policistov do visokih uradnikov. Okoli 90 odstotkov Malgašev mora preživeti z manj kot dvema dolarjema na dan.

Rajski otok, kjer živi kuga
Da so razmere na Madagaskarju res obupne, potrjuje tudi najhujši izbruh kuge v zadnjega pol stoletja, v zadnjega pol leta je zaradi uradno izumrle bolezni umrlo 42 ljudi, pri čemer so to samo zdravniško potrjeni primeri. Madagaskar nujno potrebuje zdravilo, a po volilnih zapletih sodeč je malo verjetno, da so bile to zadnje volitve.

Toni Gruden
Prijavi napako
Komentarji
JohnMichxx
# 12.01.2014 ob 06:33
Mi smo v krizi že več kot pol desetletja. Oh the irony....
7up
# 12.01.2014 ob 10:29
Ivo

Očitno nisi razumel(podobno kot novinar) napisanega oziroma verjetno prevedenega. Zaradi zrušenja izvoljene oblasti je večina držav prenehala pošiljati humanitarno in razvojno pomoč. Tukaj ne gre za nobeno blokado. Nehajte sanjajti kubo.

Novinar pa naj si dobi prevajalca!
balistik1
# 12.01.2014 ob 08:45
Bo Madagaskar po pol desetletja le izplezal iz krize? Vsekakor prej kakor Lopovlandija !
soci
# 12.01.2014 ob 11:08
Osebno sem prepričan, če bi otok(država) bila brez bogastev, potencialov... bi vlada že davno bila formirana ali pa še verjetneje: nebi niti prišlo do puča. Kjerkoli so potenciali veliki je bodočnost malih igralcev krvava.Začela se je namreč neizprosna borba interesov. Zahod“ je dobil grozljivo konkurenco v Azijskih državah in ni (več) edini dejavnik zrežiranih volitev, borba je vse bolj neizprosna in krvava. Na žalost se borba za koncentracijo naravnih in s tem političnih resursov z vstopom novih režiserjev neusmiljeno zaostruje.
otopik
# 12.01.2014 ob 10:38
Očitno jim je "osamosvojitev" od Francozov leta 1960 prinesla samo bedo. Pa so imeli vse možnosti za uspešno državo od resursov, infrastrukture (stavb in cest pač Francozi niso mogli odnesti nazaj) itd..Očitno to, da si "sam svoj gospodar" še ni zagotovilo za blaginjo. Upam si trditi, da so sedaj manj neodvisni in svobodni kot pa bi bili pod francozi. Za primerjavo lahko vzamemo Francoske čezmorske departmaje, nekateri so se na referendumih odločili, da bodo ostali pod Francijo, sicer niso kao neodvisni in samostojni (imajo pa predstavnike v parlamentu), ampak po drugi strani jim pa kot Francoskim državljanom pripadajo vse pravice, ki iz tega izhajajo.

In kdo je sedaj bolj svoboden, nek prebivalec Madagaskarja, ki živi z dolarjem na dan in kjer je oblast neka tiranija od katere nima nič in s potnim listom Madagaskarja tudi dvomim, da lahko svobodno potuje po svetu. Vsekakor menim, da tisti, ki so se odločili, da ostanejo pod Francosko "okupacijo" uživajo veliko več osebne svobode pa čeprav formalno niso samostojni.
malidelnicar
# 12.01.2014 ob 11:20
soci - se strinjam. Opažam, da tukajšnji spletni komentatorji pozabljajo na zelo močno vmešavanje azijskih držav (predvsem Kitajske) v Afriške zadeve.
Afrika postaja neke vrste bojišče med EUjem in Kitajsko.
Tudi Izrael ima po vsej Afriki razpredno močno mrežo.
In celo Brazilija je začela bolj intenzivno posegati na kontinent.
crusader
# 12.01.2014 ob 09:46
madagaskar je kukr jst vem glavna plantaža vanilije na svetu
zemljemerec
# 12.01.2014 ob 08:57
in naivneži še vedno mislijo, da so volitve pošten posel in rezultati volje ljudi he,he, he,...resnica, kako deluje mafijski sistem smo videli v USA ( BUSH : GORE ) ko je z prevaro zmagal največji telebajsek na svetu.
grafikon
# 12.01.2014 ob 17:37
A se novinarji na RTVSLO hecate al je to resen članek? Ker meni osebno to deluje kot neka satira na primerjavo s Slovenijo.
Schallabweiser
# 12.01.2014 ob 09:06
Bravo gospod Opeka!
cairns
# 19.01.2014 ob 15:31
Razpadlo šolstvo in zdravstvo Korupcija je vsepovsod, na vseh ravneh, od prometnih policistov do visokih uradnikov.


Upam da bodo v Sloveniji prevehali z žicanjem denarja za Afriko preko SMS sporočil.
cairns
# 19.01.2014 ob 15:26
Osebno okoriščanje, prodaja zemlje Korejcem

To je bistvo problema in ne požrešni pokvarjeni zahodnjaki. Njihova Ablast je izvor zla, bede in neprespektivnosti.
Tipična afriška zgodba. Imajo svojo državo, a ne vedo kaj bi z njo. Nekaj premetencev na vrhu pa se okorišča. Če bi znali in če bi izkoristili svoja naravna bogatstva bi oni pošiljali misionarje v Slovenijo in ne obratno.
hubert69
# 14.01.2014 ob 09:23
Pa kaj še. Od kolonizacijskih časov se ni NIČ spremenilo oz. je pravzaprav šlo vse samo navzdol.

Ja in sem tudi razložil zakaj. Ne vem po kakšnem ključu primerjaš mikro kolonije z Madagaskarjem, ki je za nekaj velikostnih razredov večji (tako po prebivalstvu kot po površini). Reunion je enostavno upravljati in kupovati lojalnost tistih par lokalcev.

Da obrnem vprašanje: če je pod Francijo tako zelo super, zakaj so od nekoč ogromnega imperija ostali pod njo samo še miniaturni otočki, ki imajo vsi skupaj komaj kaj več prebivalcev kot Slovenija?
Skippy
# 12.01.2014 ob 19:54
Večinski del odgovornosti za situacijo nosijo kolonizatorji.

Pa kaj še. Od kolonizacijskih časov se ni NIČ spremenilo oz. je pravzaprav šlo vse samo navzdol. Kolonizacija je bila politični, družbeni in gospodarski preskok, ki ga lahko merimo v stoletjih, za katerega tiste družbe niso bile pripravljene, lahko pa bi družbe nadaljevale delo, tako kot marsikje po svetu. Poglej npr. sosednji otok Reunion, ki se je odločil, da bo ostal pod Francijo. To je danes poleg Kanarskih otokov daleč najbolj razvito območje Afrike, prebivalstvo pa podobno madagarskemu.

In če tem družbam ni bolje pod Francijo, zakaj potem na popolnoma vsakem referendumu zavračajo celo večjo avtonomijo od nje (kaj šele samostojnosti)?
gappon
# 12.01.2014 ob 11:57
Veliko se upa v odkritje nafte, pri čemer so izjemno dejavna kitajska podjetja... kako to da niso spet krivi zlobni američani? Sigurno so!!
oliva
# 12.01.2014 ob 11:22
@soci, se strinjam.
divjejabolko
# 12.01.2014 ob 08:01
Ko sem prvič na hitro prebral naslov, sem bral "pol stoletja". Zdaj pa vidim, da je komaj pol desetletja.
hubert69
# 12.01.2014 ob 13:31
@otopik: preveč plitko razumeš vse skupaj. Kakšno možnost za uspešno državo? Saj se je niso imeli kje naučit upravljat. To je tako kot bi vzel primer ženske, ki je zbežala pred nasilnim in obvladovalnim možem in se zdaj ne znajde sama, ter iz njega zaključil, da ženske niso sposobne živet samostojno.

Večinski del odgovornosti za situacijo nosijo kolonizatorji. Drugi del tvojega komentarja pa me nekam sumljivo spominja na nadobudne revizioniste polpretekle zgodovine, ki razlagajo, da bi nam danes bilo bolje pod Avstrijo oz. Italijo. Nisem siguren, da to pritiče razgledanemu človeku.
gappon
# 12.01.2014 ob 11:57
Hah, mednarodna POMOČ ti predstavlja 70% proračuna potem pa nekateri jokate da jih je uničila mednarodna izolacija... če bi nam mednarodna pomoč povečala proračun za 70% bi tud kle mal drgač zgledal!
severnik
# 12.01.2014 ob 07:54
Predsedniških in parlamentarnih volitev 20. decembra se je udeležila le dobra polovica volilnih udeležencev, kar tudi govori o naveličanosti Malgašev med krizo.

Spet ena in ista napaka naroda. Volitve so najbolj bistvene, tukaj na najlažji regularni način prideš do morebitnih sprememb.
stewie
# 12.01.2014 ob 08:21
JohnMichxx
# 12.01.2014 ob 06:33
Mi smo v krizi že več kot pol desetletja. Oh the irony....


Ironija je v tem, da smo tudi mi, vsaj po pisanju nekaterih sodeč, rdeči otok....
Ivo Lola
# 12.01.2014 ob 10:20
a po drugi strani je malokrat izpostavljeno, da je mednarodna skupnost popolnoma izolirala otok, ker se tamkajšnja politika ne zna dogovoriti za priznanje oblasti,

Očitno se "mednarodni skupnosti" (zahodnim imperialističnim vampirjem) kolca po bogastvih otoka in hoče zagotoviti primerno servilno oblast na otoku. Brez blokade bi se Madagaskar razvijal povsem normalno,
Kazalo