V sredo se je Marina Kossolapova počutila dvojno počaščeno. Estonska predsednica Kersti Kaljulaid je namreč direktorici šolskega zbora podelila prestižno plaketo v čast njenemu prispevku k estonski kulturi. In Kaljulaidova je prišla k njej, v njeno mesto, zapostavljeno rusko enklavo Narva na estonski vzhodni meji z Rusijo.

"A te pozornosti bi morali biti deležni že davno," je za Deutsche Welle povedala Kossolapova, rojena v Čeljabinsku blizu Urala, danes pa ena od okoli 300.000-glave ruske manjšine v Estoniji, od katerih jih je večina prišla sem v sovjetskih časih.

Potem ko se je Estonija leta 1991 osamosvojila, so rusko govoreči postali drugorazredni državljani. Ko so sovjetski državljani postali "okupatorji", deležni številnih zamer, je ruska manjšina v Estoniji čez noč izgubila svojo identiteto, nova država pa je do njih ubrala oster pristop, podelila državljanstvo le tistim, ki so živeli v Estoniji pred letom 1940 (tako rekoč nihče), in za pogoj postavila opravljen težek jezikovni preizkus.

Kako ruski manjšini nameniti večjo vlogo v družbi, je postalo trn v peti Estonije, še posebej po ruski priključitvi Krima, saj so se baltske države zbale, da bo Kremelj s pomočjo propagande naščuval ruske manjšine v baltskih državah proti oblastem.

Pozorni postali na Narvo
V tem kontekstu je obisk predsednice pri Kossolapovi na predvečer estonske stoletnice pomenil "velikanski simbolični mejnik", meni Kristi Raik, direktorica estonskega inštituta za zunanjo politiko. "Kaže, da Estonija resnično ima Narvo za del Estonije, prebivalce Narve pa za del estonskega ljudstva."

"Ukrajinski konflikt je bil kot budnica. Estonija je pozornost usmerila v pripadnost in zvestobo ruske manjšine ... Se počutijo tu doma? Čutijo zvestobo estonski državi?" razlaga Raikova.

"Gospod Putin nam je z napadom na Ukrajino pomagal, ker so se politiki začeli zavedati, da imajo Narvo in da je treba nekaj storiti glede nje. Pred tem ni bilo nikomur mar za nas," je povedal gledališčnik Allan Kaldoja.

Stičišče svetovnih nazorov
Narva, na meji med Evropsko unijo in Rusijo, od koder lahko vidite rusko zastavo, kako plapola v Ivangorodu, do Sankt Peterburga pa je pičlih 135 kilometrov, je kraj, kjer se še vedno preigravajo nasprotujoči si pogledi na zgodovino in svet.

Prebivalci Narve poudarjajo, da je sovjetska vojska leta 1944 Estonijo osvobodila nacistične Nemčije, Estonci pa pravijo, da se je takrat začela dolga in boleča sovjetska okupacija. Politiki v Narvi pravijo, da navzočnost Nata v baltskih državah ustvarja nepotrebne napetosti z Rusijo, a miselnost večinskega prebivalstva baltskih držav je drugačna. "Ko slišim strele in vojaške vaje onkraj reke Narva, se počutim varnejšo z Natom," za Deutsche Welle razlaga Katri Raik, direktorica Estonske akademije varnostnih ved.

V Narvi ljudje gledajo rusko televizijo. In številni občudujejo Vladimirja Putina. A selitev čez reko, kjer je infrastruktura pomanjkljiva, korupcija pa vseprisotna, ni mogoča izbira, pravijo domačini. Bi pa radi videli, da bi se počutili bolj sprejete v estonski družbi, ne pa potisnjene na rob.

Predsedniški urad za mesec v Narvo
Do Narve je postala pozorna tudi predsednica Kaljulaidova. Prejšnji mesec je napovedala, da bo letos za en mesec v Narvo preselila svoj predsedniški urad, podprla pa je tudi kandidaturo Narve za Evropsko prestolnico kulture leta 2024. "Proces se je začel: prebivalci Narve so se kot skupnost našli, prebivalci Talina pa si želimo, tako kot vsi v Estoniji, pomagati prebivalcem Narve delovati kot skupnost," je povedala Kaljulaidova.

Ta nova pozornost je bila za skupnost resnično navdihujoča, pravi Aleksandr Openko, pomočnik ravnatelja v tukajšnji ruski šoli. Tudi zato se je Openko v soboto z veliko skupino svojih učencev udeležil proslave ob stoletnici Estonije. Še pred nekaj leti se je proslave udeležil komaj kdo iz Narve.

Nov veter
Še do pred kratkim je Estoniji vladala desnosredinska Reformistična stranka, pod katero se je Estonija kot prva nekdanja sovjetska država leta 2011 pridružila evroobmočju, hkrati pa je uvedla stroge varčevalne ukrepe, ki so še posebej močno prizadeli rusko manjšino. Ta se je zato obrnila k Sredinski stranki, a zaradi povezav njenega nekdanjega voditelja in župana Talina Edgarja Savisaarja s Putinovo stranko Združena Rusija so druge stranke izključile sodelovanje s Sredinsko stranko.

Z izključitvijo Savisaarja iz stranke je v njej zdaj zavel nov veter, Juri Ratas pa je postal prvi estonski premier iz vrst Sredinske stranke. Čeprav je Ratas obljubil omilitev zakonov za pridobitev državljanstva in vlaganje v obubožano gospodarstvo Narve, je bil pa tudi jasen, da je Estonija popolnoma predana EU-ju in Natu.

"Leta in leta smo ob vsakih volitvah poslušali isto iz ust politikov iz Reformistične stranke: so Rusi in so Estonci. Če ste Estonci, bi morali voliti za nas, vse z Vzhoda je slabo," razlaga Zuleyxa Izmailova, predsednica Zelene stranke in podžupanja Talina. "Premajhna država smo, da bi bili razdeljeni na manjše skupnosti."