Turčija želi do leta 2023, ko bo država praznovala 100. obletnico ustanovitve moderne turške države Mustafe Kemala Atatürka, uresničiti predvsem štiri prioritetne naloge: krepitev demokracije, "normalizacija" politike in družbe, izboljšanje socialne blaginje in uvrstitev Turčije v prvo deseterico gospodarstev na svetu.

Nova ustava bi po besedah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana prinesla "novo Turčijo", "novo prihodnost", saj je stara Turčija "stvar preteklosti". Res pa je tudi, da bi spremembe ustave, če jih bodo seveda poslanci potrdili, Erdoganu odprle pot, da pridobi podobne izvršne pristojnosti, kot jih ima predsednik ZDA - pristojnosti turškega predsednika so v parlamentarnem sistemu večinoma ceremonialne.

Poslabšanje svobode medijev v Turčiji
Turška oblast, ki, kot rečeno, teži k večji demokraciji, je medtem stopila na prste vsem tistim, ki na kakršen koli način žalijo Erdogana ali državo. Po poročanju turškega dnevnika Hurriyeta je bilo v prvih štirih mesecih letošnjega leta odpuščenih 894 novinarjev, 33 jih je priprtih, 12 sodijo, 12 pa jih je obtoženih zaradi žalitve turškega predsednika.

Poročilo projekta Press For Freedom, ki je povezano s turškim novinarskim združenjem TGC, kaže, da so v tem času oblasti "utišale" dva časopisa in dve tiskovni agenciji zaradi "močnih dokazov" o povezavah s privrženci islamskega pridigarja Fethullaha Gülena, ki živi v izgnanstvu v ZDA in velja za nasprotnika Erdogana, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.

Več napadov na novinarje
Od splošnih volitev junija lani so v državi onemogočili 104.904 spletne strani. Povečalo pa se je tudi število napadov na novinarje; letos so jih zaznali 200, od tega 21 proti medijskim ustanovam. Aprila so domnevni pripadniki skrajne skupine Islamska država (IS) ubili četrtega sirskega novinarja v Turčiji Zahirja Al Šerkata, zaradi česar je Mednarodni inštitut za tisk pozval turško vlado k sprejetju resnih ukrepov proti nasilju IS-ja v Turčiji.

V poročilu so tudi izpostavili primer odgovornega urednika časopisa Cumhuriyet Cana Dündarja in urednika uredništva v Ankari Erdema Güla, ki sta bila 6. maja obsojena na pet let zapora zaradi objave državnih skrivnosti, in sicer le nekaj ur po tem, ko je oborožen napadalec pred sodiščem streljal na Dündarja, ki ni bil resneje poškodovan.

Predsednik združenja TGC Nazmi Bilgin je ob predstavitvi poročila izpostavil pomen svobode medijev za moderno demokratično družbo. Koordinator projekta Yusuf Kanli je izpostavil, da ni mogoče govoriti o demokraciji, kjer so utišani glasovi opozicije, cenzura običajna, svoboda medijev pa pod pritiskom.