Vzrok za visok delež obolelih med zdravstvenim osebjem je med drugim v pomanjkanju zaščitne opreme in njena neustrezna uporaba. Foto: Reuters
Vzrok za visok delež obolelih med zdravstvenim osebjem je med drugim v pomanjkanju zaščitne opreme in njena neustrezna uporaba. Foto: Reuters

S hemoragično mrzlico se je med skrbjo za obolele v Gvineji, Liberiji, Nigeriji in Sierri Leone okužilo več kot 240 zdravstvenih delavcev, 120 jih je umrlo, torej polovica. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je za ebolo v naštetih državah umrlo 1.427 ljudi, najmanj 2.600 je okuženih.

Pomanjkanje ustrezne zaščite in medicinskega osebja
Vzrok za visok delež obolelih med zdravstvenim osebjem je med drugim v pomanjkanju zaščitne opreme in njena neustrezna uporaba. Druga težava je pomanjkanje medicinskega osebja in zdravstvenih delavcev, ki zato delajo v izolacijskih oddelkih dlje, kot bi bilo varno. Osebje, ki je izčrpano, je bolj nagnjeno k delanju napak, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Sicer pa je bilo število zdravnikov v regiji nizko že tudi pred izbruhom ebole. V Liberiji za 100.000 ljudi skrbi le 1,4 zdravnika, v Sierri Leone pa 2,2 zdravnika, pri čemer jih je več v urbanih naseljih. Afriška unija je pozvala k vpoklicu dodatnih zdravstvenih delavcev iz držav članic.

Novi ukrepi
Ruanda in Uganda sta medtem postali zadnji v vrsti afriških držav, ki so omejile potovanja zaradi izbruha ebole. Ruanda je prepovedala vstop v državo iz Gvineje, Liberije in Sierre Leone, pa tudi tistim, katerih telesna temperatura presega 37,5 stopinje Celzija, je sporočilo ministrstvo za zdravje v Ruandi.

Uganda pa je na svojih glavnih mejnih prehodih z Demokratično republiko Kongo, v kateri so ugotovili 13 smrtnih žrtev zaradi ebole, namestila rentgenske naprave.

"Z izolacijo držav je delo ZN-a oteženo"
"Prizadevanja v boju proti eboli niso bitka, temveč vojna, v kateri moramo vsi sodelovati, odločno in učinkovito," je dejal nedavno imenovani koordinator ZN-a za ebolo David Nabarro, ki meni, da bi boj za zaustavitev epidemije lahko trajal še pol leta.

Nabarro meni, da je ustavitev poletov v države, v katerih je izbruhnila ebola, in iz njih močno otežila prizadevanja Združenih narodov. "Z izolacijo držav je delo ZN-a oteženo," je pojasnil. Zato je pozval vse, naj jim pomagajo najti način, da bi letalske družbe še naprej letele v prestolnice prizadetih držav, da bi ZN lahko primerno opravili svoje delo.

Skoraj vse letalske družbe, ki opravljajo polete v tri najbolj prizadete države, so začasne ustavile polete, dokler epidemija ne bo pod nadzorom.