51,9 odstotka volivcev je glasovalo za izstop, 48,1 odstotka pa za obstanek v Uniji. Po 43 letih članstva se bo tako Velika Britanija od nje poslovila. Po izidu referenduma je britanski premier David Cameron, ki je poudarjal, da je prihodnost Velike Britanije v EU-ju, napovedal odstop.

Glavni kandidat za njegovega naslednika je nekdanji londonski župan Boris Johnson. Naloga Cameronovega naslednika bo sprožitev izvajanja 50. člena pogodbe EU-ja, ki govori o izstopu iz Unije. S tem se bodo začela pogajanja z EU-jem – najverjetneje z Evropsko komisijo in najmočnejšima članicama Francijo ter Nemčijo – o pogojih za izstop. Med drugim gre za sporazum o carinah in svobodi gibanja. V lizbonski pogodbi je zapisano, da država najavi izstop sekretariatu Sveta EU-ja in s tem začne pogajanja.

Nato ima dve leti časa, da se dogovori o pogojih za izstop. Teoretično bi Velika Britanija lahko enostransko izstopila, a s tako potezo ne bi bilo prehodnega obdobja, kar pomeni, da bi vsa zakonodaja EU-ja prenehala veljati za Veliko Britanijo, tudi sporazumi o prosti trgovini. Velika Britanija naj bi vseeno v drugi polovici leta 2017 prevzela predsedovanje Svetu EU-ja, razen če se preostale članice odločijo za spremembo, poroča BBC.

Ministri za čimprejšnji začetek pogajanj
Ministri EU-ja, pristojni za evropske in zunanje zadeve, so se izrekli za čimprejšnji začetek pogovorov o prihodnji ureditvi odnosov med EU-jem in Londonom. Izrekli so obžalovanje in obenem spoštovanje glede odločitve britanskih volivcev. Večina članic je ob tem dala jasno vedeti, da je treba politično negotovost čim prej končati in začeti pogovore o prihodnji ureditvi odnosov med Veliko Britanijo in EU-jem. Namen je, da se pospeši proces in sproži postopek v skladu s 50. členom.

Kot je za STA poudarila profesorica mednarodnih odnosov na FDV-ju Ana Bojinović Fenko, ne gre za avtomatsko dejanje, ki bi začelo veljati z danes na jutri, temveč za začetek procesa pogajanj o izstopu. Kot je dejala, bo to presedan. Obenem ni natančno določen protokol, kako ravnati v takem primeru, kar pomeni, da se bodo o njem pogajali sproti. Leta 1985 je Grenlandija kot samoupravno območje Danske izstopila iz Evropske skupnosti. Pogajanja so tedaj trajala tri leta.

Med pogajanji ključne najmočnejše članice
"Tehnično oz. pravno gledano lahko proces izstopa Velike Britanije iz EU-ja traja v nedogled," je pojasnila Bojinović Fenkova, a meni, da ne bo tako, kar je sicer odvisno predvsem od odgovora Nemčije in Francije, za to pa ne bo zainteresirana niti Evropska komisija. Na splošno bodo v tem procesu zelo pomembne najmočnejše članice, ki bodo delovale v lastno korist. Sicer pa bodo morale o tem, kako naprej, razmisliti tudi nordijske in baltske države, ki so ekonomsko in tradicionalno zgodovinsko-politično zelo povezane z Veliko Britanijo.

Ko gre za to, kako bo brexit vplival na samo Veliko Britanijo in njene regije, bodo ključni pogoji za izstop iz EU-ja. Vprašanje je, ali bodo regionalne enote želele izpogajati drugačne pogoje za izstop in ali bodo to glede na pravila EU-ja smele storiti. "Tehnično gledano, če zelo špekuliram, se lahko Škotska dogovori o drugačnih pogojih za izstop kot na primer Anglija ali Wales, ne vem pa, ali to pravno zdrži oz. kako bi odločilo sodišče EU-ja, če ga bo Komisija o tem zaprosila za mnenje," je povedala Bojinović Fenkova. Na Škotskem je nacionalna stranka že dejala, da bi bilo treba, preden Velika Britanija zapusti EU, izpeljati nov referendum o neodvisnosti. Stranka Sinn Fein pa je na Severnem Irskem znova poudarila idejo o združevanju obeh delov Irske.

Kaj bo, če bo Velika Britanija čez leta želela nazaj?
Po besedah Bojinović Fenkove bo za EU ključno, da obdrži legitimnost in smisel kot vladna organizacija. Naloga bo, da državljanom članic sporoči, da prinaša korist. Za Veliko Britanijo pa bo vpliv odvisen od pogojev za izstop. Vprašanje je, ali bodo regionalne enote želele izpogajati drugačne pogoje za izstop in ali bodo to glede na pravila EU-ja smele storiti.

Kot je dodala Bojinović Fenkova, bo zanimivo, če bi se čez nekaj let na Otoku znova želeli vključiti v Unijo. V tem primeru bi namreč tudi za Veliko Britanijo veljal 49. člen pogodbe. Pri tem gre za merjenje države - ali je evropska in ali spoštuje vrednote EU-ja ter koebenhavnske kriterije, ki so bili ustvarjeni za države Srednje in Vzhodne Evrope, ki so morale zagotoviti, da so demokratične.

Težave v odnosih z ZDA
Če je mnogo volivcev na referendumu, ki je s tesnim izidom pokazal, da je britanski narod razdvojen, z glasovanjem za izstop glasovalo proti priseljevanju in predpisih EU-ja, pa še najmanj dve leti ne bo sprememb v tej politiki. Velika Britanija bo vsaj še toliko časa ostala članica. Če sporazum ne bo sklenjen v dveh letih, se rok podaljša, a le s soglasjem vseh članic. Če ne, pa vse pogodbe EU-ja avtomatično prenehajo veljati za Veliko Britanijo.

Izstop Velike Britanije je velik korak za pogajanja o velikem trgovinskem sporazumu med EU-jem in ZDA, ki so zastala že zaradi velikih razlik med stranema. Najverjetneje je sporazum o prosti trgovini pokopan. V ZDA zaradi brexita napovedujejo težave v čezatlantskih odnosih. Ameriška podjetja imajo v Veliki Britaniji naloženih 588 milijard dolarjev, zdaj pa bodo morala iskati druge odskočne deske za poslovanje na trgu EU-ja, saj bo Velika Britanija manj privlačna. ZDA so izgubile pomembno zaveznico glede finančne politike in regulacij, obenem pa tudi glede sankcij proti Rusiji.