Velika Britanija krivi Rusijo za podaljševanje vojne v Siriji. Na sliki britanski zunanji minister Boris Johnson. Foto: Reuters
Velika Britanija krivi Rusijo za podaljševanje vojne v Siriji. Na sliki britanski zunanji minister Boris Johnson. Foto: Reuters
Zunanji ministri Italije, Francije, ZDa, Nemčij in Velike Britanije ter zunanjepolitična predstavnica EU-ja
Zunanji ministri ZDA, Francije, Italije, Nemčije in Velike Britanije ter visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja so odgovornost za rešitev premirja preložili na Rusijo. Foto: Reuters

"Rusija je kriva za podaljševanje te vojne in to, da je še hujša," je Johnson v nedeljo dejal za BBC. "Ko govorimo o primerih, kot so obstreljevanja humanitarne pomoči v Alepu, bi morali preveriti, ali se je obstreljevalo vedoč, da so tarče nedolžni civilisti, kar je vojni zločin," je dejal.

V ponedeljek je bil namreč napaden humanitarni konvoj 31 tovornjakov ZN-a in Redečega polmeseca, v katerih je bilo 18 tovornjakov uničenih, ubitih pa je bilo okoli 20 civilistov. ZDA pravijo, da so zračni napad izvedla ruska letala, Rusija pa je zanikala vpletenost in poudarila, da po njenih podatkih sploh ni šlo za zračni napad.

Zahod stopnjuje pritisk na Rusijo
Zahod medtem poudarja, da je rešitev premirja, ki je po dogovoru med ZDA in Rusijo trajalo teden dni, v rokah Rusije. Premirje je že propadlo, zatem pa je sirska vojska napovedala ofenzivo na mesto Alep, ki je deloma pod nadzorom upornikov. Ubitih je bilo že najmanj 45 civilistov, obstreljevanje pa ne pojenja.

ZDA, Velika Britanija in Francija so zahtevale izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN-a, ki bo še v nedeljo, predvidoma ob 16. uri po srednjeevropskem času.

"Rusija mora zdaj dokazati svojo pripravljenost in sposobnost, da sprejme izredne korake, da bi rešili diplomatska prizadevanja za prekinitev ognja v Siriji," so v soboto v skupni izjavi zapisali zunanji ministri ZDA, Francije, Italije, Nemčije in Velike Britanije ter visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini.

Federica Mogherini in evropski komisar za humanitarno pomoč Hristos Stilianides sta predtem opozorila, da gre pri napadih sirske vojske v Alepu za kršitev mednarodnega humanitarnega prava, mednarodno skupnost pa sta pozvala, naj okrepi mirovna prizadevanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ban Ki Mun zgrožen
Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je medtem izrazil zgroženost ob "strašljivem vojaškem stopnjevanju" v Alepu, kjer je okoli 250.000 prebivalcev ujetih že od sredine julija, ko je mesto obkolila sirska vojska. Opozoril je, da bi lahko pri uporabi naprednega orožja v Alepu šlo za vojne zločine. Sirska vojska naj bi namreč uporabljala posebne bombe za uničevanje bunkerjev, zažigalno orožje in podobno. Sirski predsednik Bašar Al Asad je v nedavnem intervjuju za Associated Press sicer zanikal, da je Alep oblegan.

Sirski zunanji minister Valid Mualem pa je v sobotnem nastopu pred Generalno skupščino ZN -a v New Yorku dejal, da je zaupanje Damaska v vojaško zmago "še večje", saj naj bi sirska vojska na terenu s pomočjo Rusije, Irana in libanonskega gibanja Hezbolah močno napredovala.