Filipinska hišna pomočnica Cherrylyn Reyes trdi, da sta se njena delodajalca, nekdanji savdski diplomat Džarala Al Malki z ženo, do nje obnašala kot do sužnje. Kot pravi, sta jo zlorabljala na podlagi rase, vzela sta ji potni list in ji plačevala manj, kot znaša minimalna plača.

S temi očitki se je leta 2011 obrnila na britansko delovno sodišče. To sodišče, pa tudi prizivno sodišče, pa je ukvarjanje s primerom zavrnilo, ker sta imela delodajalca v Veliki Britaniji diplomatsko imuniteto, zaradi česar se jima ni moglo soditi, poroča Reuters.

Vrhovno sodišče pa je v sredo razsodilo, da bi moralo delovno sodišče obtožbam Reyesove prisluhniti, saj Al Malki nima več polne diplomatske imunitete, potem ko je leta 2014 odšel iz Velike Britanije in ni več na položaju.

Obtožbe se sicer še niso preiskale, saj so bila zaslišanja do zdaj osredotočena na vprašanje, ali se lahko obtoženi par sklicuje na imuniteto.

Prelomna odločitev, ki bo odprla pot drugim žrtvam
Prelomna odločitev najvišjega britanskega sodišča bi tako po besedah aktivistov lahko odprla pot tudi drugim žrtvam, da poiščejo pravico. "Vem, da je veliko drugih hišnih pomočnic, ki so trpele kot jaz," je dejala Cherrylyn Reyes. "Vesela sem, da bodo lahko uporabile ta primer, da dobijo odškodnino."

Kalayaan, dobrodelna organizacija, ki si prizadeva povečati obseg pravic migrantskih hišnih pomočnic, je sporočila, da je ta primer prvi, o katerem je presojalo vrhovno sodišče in ki vključuje hišno pomočnico. V Veliko Britanijo vsako leto pripeljejo najmanj 17.000 hišnih pomočnic in pomočnikov, številni pa so, kot opozarjajo dobrodelne organizacije, morda žrtve trgovanja z ljudmi.

Delodajalci številne zaposlene izkoriščajo, jih zapirajo, pretepajo in zlorabljajo. Ob tem jim ne izplačujejo primerno, a hišne pomočnice kljub vsemu temu težko pobegnejo, odkar je Velika Britanija leta 2012 uvedla vizumski režim, ki jih veže na delodajalca. Z novim režimom je želel London namreč omejiti priseljevanje.