Počakali naj bi na razsodbo tožb 26 zveznih držav proti ukazu Obame, ki ga je podpisal novembra lani. Prvi del ščiti pred izgonom nezakonite priseljence, ki so jih mladoletne pripeljali v ZDA starši. Sredi maja pa bi začela veljati še druga določila o zaščiti drugih kategorij nezakonitih priseljencev, med njimi staršev ameriških državljanov in tistih, ki so bili v ZDA več let.

Sodnik Hanen, ki ga je na položaj imenoval Obamov predhodnik George Bush mlajši, je razsodil, da se Obamov ukrep ne sme začeti izvajati, ker bi to povzročilo nepopravljivo škodo tožnikom oziroma koaliciji 26 konservativnih držav na čelu s Teksasom, ki lahko nadaljujejo svojo tožbo. Sodnik ni odločil o tem, ali je ukaz neustaven, ampak le, ali se lahko začne izvajati, dokler traja tožba.

Bela hiša napovedala pritožbo
Bela hiša je že napovedala pritožbo na zvezno prizivno sodišče v New Orleansu in sporočila, da je sodnikova odločitev napačna, saj sta tako vrhovno sodišče ZDA kot tudi kongres doslej večkrat potrdila, da je za izvajanje imigracijske zakonodaje pristojna vlada.

Predsednik predstavniškega doma zveznega kongresa, republikanec John Boehner, pa je sporočil, da je bila odločitev sodišča pričakovana, ker naj bi Obama z ukazom prekoračil svoja pooblastila. Demokrate v senatu je še pozval, naj prenehajo blokirati predlog zakona o financiranju ministrstva za domovinsko varnost.

Republikanci in demokrati so lani namreč sprejeli vse proračunske zakone do konca letošnjega proračunskega leta, to je do konca septembra, izjema pa je zakon o financiranju ministrstva za domovinsko varnost, kjer so republikanci dodali določilo o odpravi Obamovega izvršnega ukaza. Predstavniški dom je sicer potrdil skoraj 40 milijard dolarjev vreden zakon, a ga v senatu demokrati blokirajo, dokler se ne izloči določilo o odpravi Obamovega ukaza.

Razlog za spor boj za glasove
Republikanska volilna baza, ki se iz leta v leto krči, zahteva izgon nezakonitih priseljencev. Volivci latinskoameriškega rodu zato volijo demokrate, čeprav so bolj konservativni in bi zlahka stopili na stran republikancev, če ti ne bi bili tako proti priseljevanju.

Ministrstvu za domovinsko varnost bo 27. februarja zmanjkalo denarja in stranki se že obtožujeta, kdo bo kriv za to. Obama in demokrati sicer niso sami. V obrambi pred tožbo sodeluje 12 liberalnih zveznih držav, ki so sodnika Hanena prepričevale, da je Obamov ukaz dober zanje. Tako meni tudi združenje policijskih načelnikov velikih mest. Na potezi je prizivno sodišče, morda pa se bo moralo na koncu vplesti še zvezno vrhovno sodišče.

Dolgoročno naj bi ta boj koristil demokratom, saj so volivci latinskoameriškega rodu, med njimi je tudi največ nezakonitih priseljencev v ZDA, vse pomembnejše volilno telo. Zaradi visoke stopnje rodnosti in zakonitega ali nezakonitega priseljevanja pa bodo čez nekaj let belce potisnili v manjšino.