Turška in ameriška vojska naj bi družno vstopili v Manbidž, kjer so se proti Islamski državi bojevale Sirske demokratične sile (SDF) - zavezništvo kurdskih in arabskih borcev. Foto: Reuters
Turška in ameriška vojska naj bi družno vstopili v Manbidž, kjer so se proti Islamski državi bojevale Sirske demokratične sile (SDF) - zavezništvo kurdskih in arabskih borcev. Foto: Reuters
Jens Stoltenberg
Stoltenberg svari pred "vzorcem nevarnega obnašanja" Rusije. Foto: Reuters
Boris Johnson in Mike Pompeo
Zunanji minister ZDA Mike Pompeo (desno), ki je na zasedanje prišel takoj po imenovanju na položaj, se je nasmejal skupaj z britanskim kolegom Borisom Johnsonom. Foto: Reuters

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je po srečanju z ameriškim kolegom Mikom Pompeom turškim medijem sporočil, da bosta turška in ameriška vojska družno stopili v sirsko pokrajino Manbidž.

Pompeo, ki je na zasedanje prispel le nekaj ur po imenovanju na položaj, je na drugi strani turškemu kolegu izrazil pomisleke o turškem decembrskem nakupu ruskih raket zemlja-zrak S-400 v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev.

Novi zunanji minister ZDA je ob robu zasedanja sporočil, da predsednik Donald Trump še ni sprejel odločitve o izstopu iz iranskega jedrskega sporazuma. "Brez bistvenega popravka oziroma brez premagovanja pomanjkljivosti dogovora verjetno ne bo ostal v tem poslu," je dejal Pompeo.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na zasedanju opozoril na "vzorec nevarnega obnašanja" Moskve v preteklih letih, od nezakonite priključitve Krima in vmešavanja v demokratične procese do podpore vladi Bašarja Al Asada v Siriji in zelo verjetne odgovornosti za napad z živčnim strupom v Salisburyju.

Zaradi tega bo Nato nadaljeval pristop do Rusije, ki vključuje tako močno odvračanje in obrambo kot dialog, je poudaril sekretar Stoltenberg.

Nato se je že odzval z največjo krepitvijo skupne obrambe po koncu hladne vojne, tudi s krepitvijo navzočnosti na vzhodu, a potrebno je nadaljnje prilagajanje izzivom, zato so ministri preučili možnosti nadaljnjega ukrepanja.

Stoltenberg je po pogovorih poudaril, da je treba še naprej izražati solidarnost in odločenost, krepiti odpornost zavezništva ter razvijati močnejša orodja za spoprijemanje s hibridnimi grožnjami, vendar kakšnih novih konkretnih ukrepov ni navedel.

V kontekstu ohranjanja dialoga z rusko stranjo se pripravlja tudi novo srečanje Nata in Rusije na veleposlaniški ravni, ki naj bi bilo maja, a datum še ni določen.

Zunanji ministri so razpravljali tudi o razmerah v Siriji, pri čemer so ponovili odločno obsodbo uporabe kemičnega orožja, ki se očita sirskemu režimu, ter podporo prizadevanjem Združenih narodov za trajno politično rešitev konflikta.

Slovenijo na zasedanju zastopa državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar.

Natova misija v Iraku
Stoltenberg je poročal tudi o napredku pri pripravah nove misije v Iraku. Več sto članov misije naj bi usposabljalo iraške inštruktorje in pomagalo pri vzpostavljanju iraških vojaških šol, tako da naj bi zavezniško strokovno znanje doseglo na tisoče Iračanov.

Dogovorili so se tudi o operativnem konceptu misije v Iraku, ki naj bi jo zagnali na julijskem vrhu. Namen misije je zagotoviti, da bodo iraške varnostne sile sposobne same preprečevati vnovično okrepitev teroristične skupine Islamska država.

Politika odprtih vrat
V drugem delu zasedanja so ministri razpravljali o Afganistanu in politiki odprtih vrat. V sklopu t. i. politike odprtih vrat so spregovorili o treh državah, ki čakajo na napredek na poti v zavezništvo: Makedonija, ki zaradi nerešenega spora z Grčijo glede imena že desetletje čaka na članstvo, ter BiH in Gruzija, ki si obetata akcijski načrt za članstvo.

Selitev lokacije Nata
Današnje zasedanje je bilo zadnje v stari stavbi, ki je bila Natov dom v Bruslju preteklih 50 let in priča širitvi zavezništva s 15 na 29 članic. Zavezništvo se te dni seli v nov dom. Slovenska misija se bo predvidoma selila 19. maja.