Le teden dni po padcu Berlinskega zidu, 17. novembra leta 1989, so oblasti nasilno zadušile veliko študentsko zborovanje v Pragi, kjer se je zbralo okoli 15.000 protestnikov, zahtevajoč politične reforme. A oblastem ni uspelo zatreti protestniškega duha, saj se je v naslednjih dneh število protestnikov samo še povečevalo, in 26. novembra se jih je v češki prestolnici zbralo kar 700.000.

Protesti so vodili do popuščanja komunističnih voditeljev, ki so nato 28. novembra privolili v pogajanja z Državljanskim forumom pod vodstvom takratnega disidenta Vaclava Havla o predaji oblasti. Havel je bil 29. decembra izvoljen za predsednika države, leta 1992 pa sta se Češka in Slovaška odločili za ločeno pot, na katero sta uradno stopili 1. januarja 1993. Ti dogodki so se v zgodovino zapisali kot žametna revolucija.

Na slovesnostih v prestolnicah obeh držav se bodo predsednikoma Češke in Slovaške, Milošu Zemanu in Andreju Kiski, pridružili še predsedniki Nemčije, Madžarske in Poljske, Joachim Gauck, Janos Ader in Bronislaw Komorowski. Peterica predsednikov se je letos skupaj spominjala dogodkov iz prelomnega leta 1989 že v Varšavi, Budimpešti in Leipzigu.

Za Zemana so članice Pussy Riot huliganke
Nekateri na Češkem pa niso zadovoljni z nazori nekaterih svojih voditeljev, ki jih obtožujejo, da so preveč naklonjeni Rusiji, in to v času, ko so njeni odnosi z Zahodom na najnižji točki po koncu hladne vojne. Vzrok temu je rusko vmešavanje v konflikt na vzhodu Ukrajine, kjer Moskva po obtožbah zahodnih držav podpira upornike proti osrednji oblasti v Kijevu.

Največ kritik je usmerjenih v predsednika države Miloša Zemana, ki je že večkrat zavzel prorusko stališče, med drugim pri gospodarskih sankcijah proti Rusiji in glede primera ruske ženske pankovske skupine Pussy Riot, katere članice je označil za huliganke, ki jih ne bi smeli obravnavati kot politične zapornice.

Predsednikove izjave so presenetile in razburile mnogo Čehov, saj so prepričani, da zbliževanje z Moskvo pomeni izdajo dediščine žametne revolucije. "V nevarnost postavljamo svoje ime, svoje dosežke in svojo varno prihodnost," so v javnem pismu zapisali člani Havlovega Državljanskega foruma.

Težke odločitve za nekatere države
Češka ni edina vzhodnoevropska država, ki se je zaradi ukrajinske krize znašla v precepu. Po eni strani se mora kot članica Evropske unije ukloniti skupni volji in zaradi priključitve Krimskega polotoka in vmešavanja v krizo na vzhodu Ukrajine pristati na sankcije proti Rusiji, po drugi strani pa se zaveda pomembnosti gospodarskega sodelovanja z Rusijo, od katerega so odvisna številna delovna mesta.

V nasprotju z Zemanom je zmerni levosredinski premier Bohuslav Sobotka glede odnosa z Rusijo na isti liniji kot EU, čeprav je bil eden izmed tistih evropskih voditeljev, ki so izpogajali milejše ukrepe proti Moskvi.

V ponedeljek namerava skupina Zemanovih nasprotnikov v Pragi organizirati protest, na katerem naj bi predsedniku pokazali rdeče kartone.