Chelsea Manning je leta 2010 (še kot Bradley Manning) spletni strani WikiLeaks predal 700.000 zaupnih dokumentov, ki so prikazovali delovanje ameriške diplomacije in tudi realno dogajanje na terenu v Iraku. Obsojena je bila na 35 let zapora. Foto: Reuters
Chelsea Manning je leta 2010 (še kot Bradley Manning) spletni strani WikiLeaks predal 700.000 zaupnih dokumentov, ki so prikazovali delovanje ameriške diplomacije in tudi realno dogajanje na terenu v Iraku. Obsojena je bila na 35 let zapora. Foto: Reuters
Zapor v Leavenworthu
29-letna Chelsea Manning je v vojaškem zaporu prebila sedem let, v tem času pa je dvakrat poskusila storiti samomor, zaradi česar je bila dodatno kaznovana, proti ostrim pogojem pa se je bojevala tudi z gladovno stavko. Foto: Reuters
Vojakinja Manning izpuščena iz zapora

Chelsea Manning je bila obsojena leta 2013 (še pred odločitvijo o spremembi spola kot Bradley Manning), tik pred končanjem svojega drugega predsedniškega mandata pa ji je kazen znižal Barack Obama.

Odvetnica Manningove je ob tem povedala, da je njena stranka navdušena, a tudi "živčna". "Pripravljena je, da končno zaživi kot ženska, kakršna je," je za BBC povedala odvetnica Nancy Hollander.

Na visoko zaporno kazen je bila obsojena, ker je leta 2010 z vojaških obveščevalnih računalnikov v Iraku snela 700.000 zaupnih dokumentov – videoposnetkov, diplomatskih depeš in podatkov o bitkah – in jih predala spletni strani WikiLeaks. Šlo je za največji vdor v zaupne podatke v ameriški zgodovini.

WikiLeaks je pri objavi podatkov sodeloval s pomembnimi mediji po svetu, s čimer je svetovna javnost dobila velik vpogled v delovanje ameriške diplomacije. Med posnetki, ki so zaradi Chelsea Manning prišli v javnost, je tudi posnetek iz leta 2007, ki prikazuje, kako ameriški vojaški helikopter strelja na skupino ljudi, pri čemer je bilo ubitih 12 ljudi, vključno z dvema Reutersovima novinarjema.

Dvakratni poskus samomora
Ameriški vladi sicer nikoli ni uspelo dokazati, da so bila, kot je trdila, zaradi objave podatkov ogrožena življenja. 29-letna Manningova je v vojaškem zaporu prebila sedem let, v tem času pa je dvakrat poskusila narediti samomor, zaradi česar je bila dodatno kaznovana, proti ostrim razmeram pa se je bojevala tudi z gladovno stavko.

Tik pred koncem predsednikovanja se je Obami zdelo, da je kazen glede na dejanje in glede na dejanja drugih previsoka, zato se je odločil, da Manningovo uvrsti med nekaj tisoč nenasilnih obsojencev, ki jim je znižal kazen.

Zdajšnji predsednik Donald Trump pa je Manningovo med predvolilno kampanjo označil za izdajalko, ki bi jo bilo treba usmrtiti, ni pa se vpletal v Obamovo odločitev o znižanju kazni.

Ostaja v vojski
Chelsea Manning, ki je kot Bradley po aretaciji spremenil ime in po pravdanju začel hormonsko terapijo, bo po odhodu iz zapora ostala v aktivni vojaški službi. Poveljstvo kopenske vojske ZDA je sporočilo, da ostaja v aktivni, vendar neplačani službi, dokler se ne konča njena pritožba na obsodbo. Plače ne bo prejemala, vendar pa je prav tako ne bodo poslali na teren, ohranila pa bo brezplačno vojaško zdravstveno zavarovanje.

To je pomembno zaradi njene odločitve za spremembo spola. Tako nadaljuje hormonsko terapijo, fizične operacije spola pa še ni bilo. Podpore na prostosti ji ne bo manjkalo, nameravala pa naj bi postati aktivistka za pravice transseksualcev. Podpirajo jo tudi nasprotniki vladnega nadzora nad državljani v imenu vojne proti terorizmu, uradno pa jo zastopa Ameriška zveza državljanskih svoboščin (ACLU).

Vojakinja Manning izpuščena iz zapora