Med tistimi dokumenti, ki bodo vzbudili največ zanimanja teoretikov zarote, so tisti o programu Stargate. Foto: Reuters
Med tistimi dokumenti, ki bodo vzbudili največ zanimanja teoretikov zarote, so tisti o programu Stargate. Foto: Reuters
Cia je dokumente objavila, potem ko je bila proti njej vložena tožba. Foto: Reuters

Pri objavljenem gradivu gre za zapisnike obveščevalcev, raziskovalne dokumente, poročila o videnjih neznanih letečih predmetov in fizične poskuse. Celoten arhiv obsega skoraj 800.000 dosjejev s skupaj 13 milijoni strani.

Vključuje na primer dokumente nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Henryja Kissingerja, ki je položaj opravljal pod predsednikoma Richardom Nixonom in Geraldom Fordom, pa tudi več sto tisoč strani obveščevalnih analiz in znanstvenih raziskav.

Med bolj nenavadnimi so dokumenti iz t. i. programa Stargate, ki se je ukvarjal s telepatskimi sposobnostmi in nadčutnimi zaznavami ter je že dolgo predmet zanimanja teoretikov zarote. Mednje štejejo poročila o preizkusih znanega izraelskega jasnovidca Urija Gellerja iz leta 1973, ko je bil kot čarodej že dobro znan. Ta poročila vključujejo zapise o tem, kako je Gellerju uspelo z različno, a včasih neverjetno natančnostjo ustvariti repliko risbe, ki jo je nekdo risal v drugi sobi.

Raziskovalci so zaradi tega v zapiske navedli, da je "svojo zmožnost paranormalne dojemljivosti izkazal na prepričljiv in nedvoumen način". Nenavadna je tudi zbirka poročil o letečih krožnikih, med zanimive dokumente pa je mogoče šteti tudi tistega z navodili za nevidno črnilo.

Podatki večinoma dostopni že 20 let
Večina objavljenih informacij je bila tehnično javnosti dostopna že od sredine devetdesetih let, a je bilo do njih dejansko zelo težko priti. Dokumenti so bili namreč dosegljivi na samo štirih računalnikih, nameščenih v zadnjih prostorih ameriškega nacionalnega arhiva v Marylandu, in to dnevno med 9. uro in 16.30.

Cio je k objavi dokumentov na spletu prisilila tožba, ki jo je proti njej vložila nepridobitna organizacija za svobodo informacij MuckRock. Proces je trajal več kot dve leti. Hkrati je potekala akcija novinarja Mika Besta, ki je z množičnim zbiranjem sredstev nabral več kot 15.000 dolarjev za obiske arhiva, tiskanje posamičnih dokumentov in njihovo nadaljnjo objavo na spletu, s čimer je vršil pritisk na Cio. Cia je novembra lani napovedala, da bo objavila gradivo. To je sedaj dostopno na spletni strani njene knjižnice.