Shalom pred znamenitim napisom v Auschwitzu Delo osvobaja. Foto: EPA
Shalom pred znamenitim napisom v Auschwitzu Delo osvobaja. Foto: EPA
Spominske slovesnosti v Izraelu, kjer danes živi okoli 250.000 nekdanjih taboriščnikov, ki so preživeli nacistični teror. Foto: EPA
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta

Izraelski premier Netanjahu je po slovesnosti dejal, da tistim, ki zanikajo holokavst, ne bo nikoli dovoljeno, da bi nad judovskim ljudstvom izvedli še en holokavst.

Judje so v nacističnem sistemu plačali visoko ceno: umrlo jih je šest milijonov. V njihov spomin potekajo številne spominske slovesnosti, ne le v Izraelu, temveč tudi v Nemčiji in na Poljskem ter tudi drugod. V Jad Vašemu, spominskem muzeju za žrtve holokavsta v Izraelu, je izraelski politični vrh položil vence, potem pa so v spominski sobi prebrali imena vseh žrtev. Številni so opozorili, da je veliko pozornosti namenjene umrlim žrtvam, medtem ko se pozablja na še živeče. V Izraelu živi okoli 250.000 ljudi, ki so preživeli holokavst, od tega jih veliko živi pod mejo revščine.

Žrtev grozljivega sistema so se spomnili tudi v nemškem parlamentu, kjer je poslance nagovoril predsednik Horst Koehler, in na Poljskem, kjer je več kot 7.000 ljudi, med njimi tudi nekdanji taboriščniki, prehodilo tri kilometre dolgo pot od Auschwitza do Birkenaua, nacističnega taborišča, kjer je umrlo na tisoče ljudi. Med udeleženci je bil tudi namestik izraelskega premierja Silvan Shalom. "Včeraj smo se spomnili rojstnega dne Hitlerja, danes se spominjamo žrtev holokavsta in ta dva dneva nam kažeta, da se moramo tudi 64 let pozneje soočati s predsodki, s sovraštvom, s tistimi, ki skušajo storiti vse, da bi uničili judovsko državo, Izrael."

Največje grobišče zunaj taborišč?
V sredo se bodo v Nemčiji začela izkopavanja na domnevnem množičnem grobišču, kjer naj bi bila trupla 753 Judov, ki so jih nacistične sile ubile v zadnjih tednih druge svetovne vojne. To naj bi bilo največje grobišče zunaj nacističnih koncentracijskih taborišč v Nemčiji.

Žrtve, večina jih je bila Poljakov in Ukrajincev, so bili zaporniki v prisilnem delovnem taborišču Lieberose južno od Berlina. Sile SS so jih postrelile 2. februarja 1945, ker is bili preveč izčrpani ali bolni, da bi se lahko podali na beg pred bližajočo se sovjetsko armado. Naslednji dan so pripadniki SS-a pobili še 589 ljudi, večinoma s streli v zatilje.


Ahmadinedžadov govor še odmeva
Shalom je tudi ostro obsodil včerajšnji govor iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada na konferenci ZN-a v Švici: "To, čemur smo bili včeraj priča v Ženevi, je sramotno. Sramotno za tiste države, ki so se odločile podpreti Iran, do Švice, ki se je odločila, da gosti iranskega predsednika. Na žalost je bilo to zelo močno, a zelo napačno sporočilo svetu, da lahko Ahmadinedžad izrazi takšno mnenje in da ga sprejme predsednik Švice."

K. T.

Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta