Evforija po včerajšnjem slavju se je v soboto na Hrvaškem polegla. Še ponoči so iz večine lokalov odmevale domoljubne pesmi, alkohol je tekel v potokih, zanimivo pa je, da so oprostitev hrvaških generalov Gotovine in Markača slavili predvsem mladi, tisti, ki se ob operaciji Nevihta avgusta leta 1995 niti še niso rodili. Ob pogovorih z mladino na Trgu bana Jelačića po izreku oprostilne sodbe sem ugotovil, da ti sicer ne vedo, za kaj v sodbi pravzaprav gre, da pa gojijo domoljubna, številni tudi nacionalistična čustva in da je bil včerajšnji dogodek za njih kot zmaga hrvaške nogometne reprezentance na najpomembnejši tekmi.
Starejši so bili bolj čustveni, predvsem vojaški veterani, eni ponosni, drugi zmagovalno arogantni, tretji niso mogli skrivati solza. Starejši vojaški veteran - na invalidskem vozičku, brez obeh nog -, ki sem ga intervjuval, je v solzah dejal, da je vojne končno konec, da so zmagali, a v besedah ni bilo čutiti zmagoslavja, temveč olajšanje in občutek sreče, da je vojno, v kateri so se borili za Hrvaško, tudi uradno mednarodna skupnost proglasila za osvobodilno in ne zločinsko in da je tudi tega pravnega boja za Hrvaško konec.
Trgovanje z generali
Potem pa vrhunec vsega, prihod obeh generalov na Trg bana Jelačića. Trg je bil tako poln, da se ljudje na koncu niso mogli niti več premikati. Vojni veterani, pripadniki posebnih enot hrvaške vojske, so postavili špalir, zbrani so jih kljub neverjetni gneči in pritisku z vseh strani ubogali, se razmaknili in spoštljivo čakali na svoja generala. Ko je zadonela pesem hrvaškega pevca Thompsona, ki v svojem bistvu slavi ustaštvo, so zbrani vzhičeno peli in vedeli so: tu sta generala. Po izstopu iz avta sta pozdravljala svoje nekdanje soborce in ob prihodu na oder so vsi v eno vpili "Hrvaška, Hrvaška!".
In zatem govor Gotovine. Vsi so pričakovali navijaške, čustvene, nacionalistične besede, vendar ne, general je bil umirjen in je dejal: "Hrvaška je zmagala v operaciji Nevihta, danes pa je zmagala tudi v pravni Nevihti. Vojna spada v zgodovino in treba se je obrniti v prihodnost." Gotovina se je potem zahvalil tudi vsem hrvaškim institucijam, posebej pa predsednikoma države in vlade, kar je naletelo na žvižge zbranih. A ti niso vedeli, da je prav nova oblast naredila največ za osvoboditev obeh generalov, medtem ko so HDZ-jevci, nasledniki Tuđmana, v bistvu Gotovino in Markača prodali in ju želeli žrtvovati v haaškem procesu o hrvaški operaciji Nevihta.
Čeprav je včerajšnja razsodba zmaga za Hrvaško, pa v besedah voditeljev države ni bilo čutiti zmagoslavja in privoščljivosti. Premier Milanović je tako izjavil: "Zdaj je jasno, da sta bila v Haagu dva nedolžna človeka, kar pa ne pomeni, da vojna ni bila težka, krvava in da v njej ni bilo napak, vendar je zanje odgovorna država in ne Markač ter Gotovina."
Prav te besede pomenijo, da je Milanović po eni strani obtožil prejšnjo HDZ-jevsko oblast, da je generala žrtvovala, po drugi pa napovedal nekaj, kar se od Hrvaške pričakuje pred njenim vstopom v EU in ob njem. Da bo pred svoja sodišča postavila in tudi obsodila tiste, ki so na nižji ravni storili vojne zločine proti Srbom med operacijo Nevihta in pred njo.
Po arhivu oddaje pa lahko pobrskate tukaj.
Nova stran ali nov spopad?
Večina procesov proti Hrvatom, ki naj bi storili vojne zločine proti Srbom, se je pred tukajšnjimi sodišči namreč do zdaj končala z oprostilnimi ali pa smešno nizkimi kaznimi. Tudi z drugačnim pristopom na tem področju bo Hrvaška dokazala, da deli in spoštuje evropske vrednote. Hrvaški mediji danes veliko poročajo tudi o srbskih odzivih na oprostilno sodbo. Ta poročila so objektivna, korektno povzemajo izjave srbskih politikov in jih ne kritizirajo ali celo smešijo. Zdi se, kot da je včerajšnja oprostilna sodba, vsaj za Hrvate, na simboličen način konec vojne proti Srbom.
Ali je res tako, bo pokazal jutrišnji dan, ko bodo v Vukovarju potekale spominske slovesnosti ob 21. obletnici padca tega mesta. V njem živi mešano prebivalstvo, tako Srbi kot Hrvati. Jutri bodo tja prišli tudi hrvaški vojni veterani od drugod. Če bo vse potekalo mirno in brez incidentov, bi bilo lahko še eno vprašanje več na Balkanu stvar preteklosti.
Vanja Vardjan, dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje