Sims (1813-1883) je namreč kupoval temnopolte sužnje in jih uporabljal kot poizkusne zajčke za svoje kirurške eksperimente. Operacije je na sužnjah praviloma opravljal brez anestezije, saj je menil, da "črnke ne čutijo bolečin".

Kljub njegovim nehumanim poskusom pa Sims velja za enega najpomembnejših ginekologov, po ZDA pa še vedno stojijo njegovi kipi, med drugim tudi pred newyorško medicinsko akademijo, kjer je leta 1855 ustanovil prvo bolnišnico za ženske. Kip je bil prejšnji konec tedna, sredi vse bolj razgrete nacionalne razprave o rasizmu, vandaliziran, nanj je nekdo z velikimi črkami napisal "Rasist", oči pa pobarvali z rdečo barvo.

Mestne oblasti zdaj razmišljajo, da bi kip, eden od peščice dvomljivih pomnikov v mestu, odstranile. Za to si poleg akademije prizadeva tudi predsednica newyorškega mestnega sveta Melissa Mark-Viverito, ki je Simsovo delo opisala kot "gnusno in zavržno" ter kot "madež na zgodovini našega naroda".

Revolucionarni postopek za visoko ceno
Sims, ki ga uradne zgodovinske knjige opisujejo kot inteligentnega in duhovitega, prežetega s skrbjo za blagor žensk, je izumil spekulum in druge instrumente, ki jih ginekologi uporabljajo še danes. Bil je tudi pionir operacij vaginalne fistule, zaradi katere so ženske po porodu trpele za inkontinenco. Zgodovinarji postopek označujejo za revolucionarnega. Sims je izvedel tudi prvo uspešno operacijo žolčnika in prvo umetno oploditev.

A da je prišel do dovolj izkušenj, je Sims eksperimentalne, nekateri pravijo barbarske, operacije izvajal na sužnjah, s tem pa je padel velik madež na njegovo celotno zapuščino, navaja Washington Post. Protestniki zdaj zahtevajo odstranitev spomenika tudi v Columbii v Južni Karolini, kjer se je Sims leta 1813 rodil. Župan Columbie, demokrat Steve Benjamin, sicer prvi temnopolti župan mesta, je za MSNBC povedal, da ga Simsov kip žali bolj kot kateri koli konfederacijski spomenik. Po Simsu je poimenovana tudi stavba južnokarolinskega zdravstvenega oddelka, Simsov kip pa stoji tudi pred kongresom v Montgomeryju v Alabami.

Leta 2005 so z medicinske fakultete Univerze v Alabami zaradi pritožb že umaknili sliko z naslovom "Alabamski velikani medicine", ki je prikazovala Simsa in druge belce, kako stojijo nad na pol slečeno temnopolto pacientko. Kot je takrat zapisal Washington Post, je Anarcha Wescott, Simsova pacientka na sliki, prestala 30 operacij, s katerimi je želel Sims izpiliti svojo tehniko. Wescottova je bila ena od ducat suženj, na katerih je Sims redno izvajal eksperimentalne operacije brez anestezije. Čeprav je Sims zatrjeval, da so se sužnje same zatekale k njemu po pomoč, zgodovinarji menijo, da privoljenja nikdar niso dale oz. niso vedele, na kaj pristajajo.

Zdravnik na plantažah
Sims je po diplomi na medicinski fakulteti v Philadelphii v rodnem Lancastru v Južni Karolini odprl ordinacijo, a je ta že po letu dni morala zapreti svoja vrata, potem ko sta pod njegovo oskrbo umrla dva dojenčka. Preselil se je v Alabamo in med letoma 1835 in 1849 tam delal kot zdravnik sužnjev na plantažah, kmalu pa ob svoji hiši zgradil kliniko za "oskrbovanje zamorcev", kot se je izrazil v svoji avtobiografiji Zgodba mojega življenja. Klinika je imela 16 postelj - štiri za strežnice in 12 za pacientke.

Pri svojih poskusih se je osredotočil na operacije fistule, pogoste poškodbe, nastale ob porodu, za katero takrat še ni bilo rešitve. Ker se je zavedal, da ne bi nikdar dobil belk, ki bi privolile v tako boleče eksperimente, se je ozrl po sužnjah, piše v svoji knjigi Medicinski apartheid zgodovinarka Harriet Washington, ki jo navaja spletna stran Jezebel. V svoji avtobiografiji je Sims nadrobno opisal operacije, ki jih je izvajal na sužnjah, vključno z Anarcho, Lucy in Betsey. Kot je zapisal, je lastnikom sužnjev podal sledeči predlog: "Če mi daste Anarcho in Betsey za moj eksperiment, obljubim, da ne bom izvedel na njih nobenega poskusa ali operacije, s katero bi ogrozil njihovo življenje. Prav tako vam ne bom za njihovo oskrbo zaračunal niti centa, morate pa vi plačati njihove davke in oblačila. Bivale bodo na moje stroške."

Gledalci med operacijami
Zapisal je še, da je "zelo vznemirjen" in da pričakuje, da jih bo v pol leta ozdravil. Anarcho opisuje kot mulatko, staro okoli 14 let, Lucy kot 18-letnico, ki je rodila pred dvema mesecema, njen mehur pa da je od takrat povsem uničen. "To ubogo dekle je na kolenih prestajala operacije z neizmernim pogumom in junaštvom. V sobi sem imel okoli ducat zdravnikov, ki so bili priča mojim eksperimentom. Vsi ti zdravniki so videli moje zapiske in jih preučevali, ter se strinjali, da sem na pragu velikega odkritja. Prav vsak od njih me je hotel opazovati med operacijami." Sims je zapisal, da so bile operacije težke in naporne, Lucy pa je po njih okrevala tri mesece. Kmalu za njo je prišla na vrsto še Betsey. Eksperimente na teh 11 ženskah je izvajal štiri leta.

Washingtonova je v svoji knjigi postopek opisala takole: "Simsa pri njegovem delu s temnopoltimi sužnjami ni omejevala kakršna koli taktnost. Ženske so se morale popolnoma sleči, nato poklekniti na vse štiri, medtem ko se je z ostalimi zdravniki izmenjaval pri vstavljanju posebnega spekuluma, ki ga je izumil, da bi z njim razpiral nožnice. 'Videl sem vse, česar noben moški ni videl poprej,' je občudoval svoje postopke."

Različne percepcije bolečine
Sims v svojih zapiskih še piše, da so ženske, ki so bile v hudih bolečinah, ali pa ena od njegovih strežnic druge sužnje držale pri miru, pri operacijah pa ni uporabljal nobene anestezije. Globoka anestezija sicer pred državljansko vojno še ni bila pogosta, bi pa Sims lahko uporabil eter, a je to zavračal, ker je, kot mnogi zdravniki tiste dobe, menil, da je občutek bolečine povezan z raso in družbenim razredom. Da so njegove metode okrutne, so sicer menili tudi njegovi kolegi, od katerih so ga nekateri pozvali, naj jih konča, a je bilo to kmalu pozabljeno, ko se je Sims dokazal s svojimi dosežki.

Po Alabami se je Sims preselil v New York, tam leta 1855 odprl prvo bolnišnico za ženske, leta 1875 pa bil izvoljen za predsednika Ameriške zdravniške zbornice. Sporni spomenik, ki stoji v Centralnem parku, je bil vlit leta 1894.