Slavnostna maša je bila sklep devetdnevnega mednarodnega srečanja družin in prav družina ima po papeževem mnenju pomen pri utrjevanju krščanske vere, temeljiti pa mora na trdni zvezi med moškim in žensko.

Papeževe besede o družini so kritika razmer v Španiji, ki je kot prva pretežno katoliška država lani uzakonila istospolne poroke. Maše sta se udeležila španski kralj in kraljica, ni pa bilo premierja Joseja Luisa Zapatera, saj je prav njegova socialistična vlada uzakonila istospolne poroke, Katoliško cerkev pa je razjezila tudi z ukinitvijo obveznega verskega pouka v šolah, uvedbo hitrejših postopkov za ločitev in umetno oplojevanje ter odobritvijo raziskav izvornih celic.

Zapatera ni bilo pri maši
Vatikan je kritiziral neudeležbo Zapatera, ki se je sicer s Benediktom XVI. srečal zasebno v soboto, saj so se v preteklosti papeževih maš udeležili tudi tako ostri nasprotniki Cerkve, kot so kubanski voditelj Fidel Castro, predsednik Nikaragve Daniel Ortega in nekdanji poljski komunistični predsednik Wojciech Jaruzelski. Nekateri komentatorji pa menijo, da bi bilo dvolično za Zapatera, če bi se udeležil maše, potem ko je sprejel vrsto liberalnih zakonov.

Papeža moti svoboda posameznika
Mašo je papež izkoristil tudi za branjenje krščanske izobrazbe, vse škofe pa je pozval k trdni drži v obdobju nezadržne sekularizacije. Kritike je namenil tudi sodobni kulturi in njenemu vzpodbujanju svobode posameznika, kot da drugi ne obstajajo. Sodobna družba po njegovih besedah ne more organizirati življenja samo na osnovi individualnih potreb. Dotaknil se je tudi svetosti življenja in poudaril, da izvor vsakega človeškega bitja ni slučajen ali naključen, ampak del božjega načrta.

Od začetka papeževanja je to za Benedikta XVI. tretji obisk v tujino, po koncu maše pa je napovedal, da bo naslednje mednarodno srečanje družin čez tri leta v Ciudadu de Mexico. Med svojim obiskom v Valencii se je papež poklonil tudi žrtvam hude železniške nesreče v mestu, ki se je zgodila v ponedeljek in je terjala 42 smrtnih žrtev.

Kopija svetega grala za papeža
Benediktu XVI. so že v soboto izročili kopijo najbolj znane mestne čaše, ki je po mnenju nekaterih prav kelih, iz katerega je Jezus pil pri zadnji večerji pred križanjem. Sveti kelih ali sveti gral, kot ga imenujejo nekateri, naj bi po pričanju Jezusa prišel v Rim, kjer naj bi ga varovali papeži. Papež Sikst II. je kelih predal diakonu svetega Lovrenca, ta pa ga je nato prinesel v Huesco na sever Španije. Med številnimi vojnami so kelih skrivali, od sredine 15. stoletja pa je dom našel v katedrali v Valencii. Veliko zgodovinarjev dvomi o resničnosti čaše iz Valencie kot svetega keliha, o njej pa ni govora niti v uradnem programu papeževega obiska v Španiji.