Pripadniki filipinske vojske med prenosom krste enega od 13 padlih vojakov v sobotnih spopadih z islamističnimi skrajneži Maute. Foto: Reuters
Pripadniki filipinske vojske med prenosom krste enega od 13 padlih vojakov v sobotnih spopadih z islamističnimi skrajneži Maute. Foto: Reuters
Rodrigo Duterte
Predsednik Duterte na prihod ameriške vojske odgovarja, da se na ZDA ni obrnil po pomoč. Foto: Reuters

Za južni filipinski otok Mindanao s prestolnico Marawi je Duterte zaradi upora skupine Maute maja razglasil 60-dnevno vojno stanje. Oborožena skrajna islamska skupina Maute, ki naj bi bila zaveznica t. i. Islamske države, je takrat v Marawiju zasedla več stavb.

Trenutno poteka tretji teden spopadov, v katerem je doslej umrlo okoli 200 ljudi, je povedal tiskovni predstavnik filipinske vojske Jo-Ar Herrera. V soboto je vojska izgubilo 13 vojakov, ki so jih skrajneži ubili med reševanjem v mestu ujetih civilistov.

Filipinska vojska izvaja zračne spopade na poslovno četrt mesta z 200.000 prebivalci, kjer imajo skrajneži svoje utrdbe. Vojska verjame, da imajo skrajneži tudi mrežo podzemnih predorov.

Posebne enote ameriške vojske so se filipinski vojski pridružila po smrti omenjenih 13 vojakov. Po besedah Herrere ameriška vojska filipinski omogoča "tehnično podporo" za čim hitrejši konec obleganja.

Doslej je v spopadih umrlo 58 pripadnikov varnostnih sil, več kot 20 civilistov in več kot 100 skrajnih borcev, med njimi tuji borci iz Malezije, Indonezije, Savdske Arabije, Čečenije in Jemna.

Medtem je predsednik Duterte dejal, da Američanov ni nikoli prosil za pomoč. Proti zgodovinski zaveznici je Duterte že vse od prevzema predsedniškega mesta v lanskem letu ubral sovražen odnos.

Muslimani manjšina na Filipinih
Na Filipinih po podatkih iz leta 2015 živi več kot 100 milijonov ljudi. Po podatkih Centra za svetovno izobraževanje so Filipini edina krščanska država v Aziji. Več kot 90 odstotkov prebivalstva je kristjanov, med štiri in šest odstotki muslimanov pa živi pretežno na južnih otočjih Palawan, Sulu in Mindanao.