Mursija, ki je zmagal na demokratičnih volitvah, je julija 2013 odstavila vojska, na naslednjih volitvah pa je zmagal takratni načelnik generalštaba egiptovske vojske Abdel Fatah Al Sisi. Foto: Reuters
Mursija, ki je zmagal na demokratičnih volitvah, je julija 2013 odstavila vojska, na naslednjih volitvah pa je zmagal takratni načelnik generalštaba egiptovske vojske Abdel Fatah Al Sisi. Foto: Reuters

Gre za prvo pravnomočno obsodbo v pričakovanem nizu obsodb prvega demokratično izvoljenega predsednika v Egiptu, sicer islamista, ki ga je julija 2013 odstavila vojska.

Mursi, nekdanji vodja Muslimanske bratovščine, je bil na prvi stopnji obsojen tudi na dvakratno smrtno kazen in še dve dolgoletni zaporni kazni. V vseh primerih pritožbeni postopek še poteka, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Potrditev obsodb tudi za sodelavce
Prizivno sodišče je potrdilo tudi obsodilne sodbe osmim Mursijevim sodelavcem, ki so bili obsojeni na kazni od 10 do 20 let zapora. Obsojeni so bili zaradi uporabe sile, protipravnega zapiranja in mučenja protestnikov, ki so decembra 2012 zahtevali Mursijev odstop.

Mursi je takrat zaradi sporov s pravosodjem namreč izdal dekret, po katerem naj bi bile njegove odločitve nad vsemi sodnimi odločitvami. To je sprožilo proteste, ki so jih nasilno pregnali pripadniki Muslimanske bratovščine. V nasilju, ki je sledilo, so islamisti več ljudi zajeli ter jih tudi mučili in pretepali. Enajst ljudi je bilo celo ubitih, a sodišče Mursiju in njegovim pomočnikom ni pripisalo odgovornosti za to, poroča DPA.

Pol leta zatem in ob vse hujših spopadih med islamisti in protestniki je posredovala vojska, ki je Mursija odstavila in ga zaprla. Prevrat je vodil tedanji načelnik generalštaba egiptovske vojske, Abdel Fatah Al Sisi, ki je nato zmagal na predsedniških volitvah in postal predsednik. Pod Al Sisijem je Muslimanska bratovščina spet prepovedana.