Delavci propadlih podjetij vsak teden protestirajo pred poslopjem vlade ali tožilstva v Tuzli. Foto: Boris Vasev
Delavci propadlih podjetij vsak teden protestirajo pred poslopjem vlade ali tožilstva v Tuzli. Foto: Boris Vasev
Februarja letos so se delavcem na ulici pridružili tudi drugi Tuzelčani, a upor ni dosegel želenih rezultatov. Foto: BoBo
Simbol februarskega protesta v Tuzli je še vedno neobnovljeno zažgano poslopje vlade tuzelskega kantona. Foto: Boris Vasev
Tovarna detergentov Dita je eno izmed nekoč slavnih tuzelskih podjetij, ki jih je uničila privatizacija. Njeni delavci se še danes borijo za obnovitev proizvodnje. Foto: Boris Vasev

Okoli 200 delavcev in delavk štirih podjetij iz Tuzle in okolice, in sicer tovarne obutve Aida, tovarne detergentov Dita, tovarne pohištva Konjuh in železarne Livnica, se je odpravilo na "pot brez vrnitve", kakor so poimenovali svoj protestni pohod proti meji s Hrvaško. Razlog za poskus odhoda iz države je obup, s katerim se spopadajo doma. Kot opozarjajo, že leta niso prejeli plač, državo in tuzelski kanton pa obtožujejo, da puščata propadati podjetja, ki so bila nekoč srce industrijskega mesta in so zaposlovala na tisoče ljudi. Do povojne privatizacije, ki je potekala v sumljivih okoliščinah, ki jih tožilstvo ne želi preiskati.

Kapljo čez rob je pomenila odločitev tuzelske vlade pod vodstvom Bahrije Umihanića, da jim zaradi zakonskih omejitev ne bo izplačala enkratne pomoči 400 konvertibilnih mark oziroma 200 evrov, čeprav je izplačilo sprva obljubila. A tudi takšna pomoč ni nikakršna rešitev, opozarjajo delavci. "Mislijo, da je samo to rešitev? Moramo spet na ulice? Zahtevamo, da imamo delo in da živimo, ko se vrnemo. Ta denar, tudi če ga dobimo, bomo porabili. Kaj pa potem? Minili bodo januar, februar, marec, mi pa ne delamo. Od česa naj živimo? Zahtevamo delo," je po poročanju tuzelskega portala tuzlanski.ba izpostavil Hasan Užičanin, podpredsednik Sindikata delavcev Aide.

Zavrnili drugi predlog vlade
Delavci so zdaj nameščeni v osnovni šoli v Orašju, kjer so po poročanju tuzelskega portala prejeli informacijo, da jim kantonska vlada nudi po 220 mark (110 evrov) pomoči prek centrov za socialno delo. Predlog so zavrnili, od poslancev v parlamentarni skupščini in članov predsedstva pa zahtevajo, da se vključijo v reševanje njihovih težav. Do jutrišnjega dne delavci tako ne bodo odšli proti meji s Hrvaško.

Po februarskem uporu - nič novega
Sindikati omenjenih podjetij obtožujejo kantonsko vlado, da jim ne prisluhne in da prelaga odgovornost na kantonsko skupščino. Februarja letos se je Tuzla za kratek čas znašla v središču medijske pozornosti, tako v BiH-u kot širše, ko so delavci, ki so se jim pridružili tudi študenti, navijači, brezposelni, upokojenci in drugi, zavzeli ulice mesta in med drugim zažgali poslopje kantonske vlade v središču. Protesti so se hitro razširili tudi v druga mesta po državi, a razen odstopov nekaj kantonskih vlad niso prinesli otipljivejših rezultatov, o čemer smo na MMC-ju že poročali.

Delavci so sicer leta vsako sredo protestirali tako pred poslopjem vlade kot tožilstva in imeli na stotine sestankov s predstavniki oblasti, a vse zaman. Ekspertna vlada Bahrije Umihanića ni naredila nič za obnovitev proizvodnje v Diti ali rešitev težav v Konjuhu. Ti dve podjetji in druga bi se dalo rešiti, ves čas opozarjajo delavci.

"Tega ni nikjer. Toliko let nepriznane delovne dobe in neizplačanih plač. Pet mesecev nismo prejeli niti marke, nimamo več kaj jesti niti mi niti naše družine. Preostalo nam je le še, da odidemo od tu. Zato gremo in ne bomo odnehali. Če vlade tuzelskega kantona ni sram, da bomo jutri peš odšli proti meji, tudi nas ni," je pred pohodom po poročanju dnevnika Dnevni Avaz dejal Zikrija Đulović, predsednik Sindikata delavcev Livnice. "Tudi mi smo se borili za to državo. In kaj smo dobili in doživeli od naših oblasti? Da moramo iz domovine iti v drugo državo iskat kruh," je še dejal Đulović.

Delavce in delavke, ki so ob zelo nizkih temperaturah že prispeli v Orašje, je pričakala skupina prostovoljcev, ki so jim pomagali z nastanitvijo v Mladinskem domu, hrano in odejami, poroča tuzelski portal tuzlanski.ba. Okoli deset delavcev je moralo svoj pohod zaradi zdravstvenih težav prekiniti. Delavci sicer nimajo načrtov, ko bodo morebiti prečkali mejo ali če jim hrvaški obmejni organi meje ne bodo dovolili vstopa na Hrvaško. Prav tako ni jasno, ali želijo na Hrvaškem ostati. Hrvaške oblasti so delavci namreč prosili, da jim omogočijo tranzit skozi državo.

Medtem se je v Tuzli v bližini Bosanskega kulturnega centra zbralo okoli 70 delavcev Guminga, Dite, Poliolhema, Konjuha in drugih uničenih podjetij, da bi izrazili podporo delavcem, ki pešačijo proti Hrvaški, poroča tuzlanski.ba.

Delavci iz Tuzle imajo dovolj BiH-a
Delavci iz Tuzle imajo dovolj BiH-a