Na nedavnih predsedniških volitvah je Erdogan tekmece ugnal že v prvem krogu. Foto: EPA
Na nedavnih predsedniških volitvah je Erdogan tekmece ugnal že v prvem krogu. Foto: EPA

Hkrati je Erdogan sporočil stranki, da si mora na parlamentarnih volitvah prihodnje leto prizadevati za osvojitev ustavne večine.

V skladu s turško ustavo novoizvoljeni predsednik ne sme biti povezan z nobeno politično stranko. Premier Erdogan bo za 5-letni predsedniški mandat prisegel 28. avgusta, ko bo potekel mandat zdajšnjemu predsedniku Abdulahu Gülu. Soustanovitelja vladajoče islamistične stranke AKP Güla številni njeni člani vidijo kot najprimernejšega tako za enotnost stranke, kot da ta ostane na oblasti, saj bi jo kot ugleden politik na mednarodnem in domačem prizorišču lahko uspešno popeljal na pomembne parlamentarne volitve junija 2015. Toda turška ustava narekuje, da mora biti premier član parlamenta.

Da si Erdogan kot novi predsednik ne želi močnega naslednika, kaže to, da bo stranka AKP o novem voditelju odločala le dan pred iztekom Gülovega predsedniškega mandata. Ta sicer odkrito sporoča, da se še ne namerava politično upokojiti in da ostaja v igri. Kot najresnejši Erdoganov naslednik se pojavlja zdajšnji zunanji minister Ahmet Davutoglu, ki pa je tudi v stranki tarča kritik zaradi precej neuspešnih zunanjepolitičnih potez v zadnjem obdobju. Erdoganova glavna naloga kot predsednika države z omejenimi pooblastili pa je imenovanje takšnega naslednika, ki mu bo prepustil glavno vlogo v politiki.

Hkrati je ta teden znova jasno spomnil člane AKP, da je njihov glavni cilj zagotoviti ustavno večino v parlamentu, ki jim bo omogočila uvedbo predsedniškega sistema, ter da se s kompromisom ne morejo sprijazniti.

Sandra Brankovič Brecl, Radio Slovenija