Kmalu po vstopu konvoja provladnih borcev je sirska državna televizija poročala o turškem obstreljevanju na mesto vstopa.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je zatrdil, da so borci "samostojno delujoči teroristi", ki naj bi se po "opozorilnih strelih" umaknili. Erdogan naj bi borce po poročanju Reutersa opisal kot pripadnike šiitskih milic in zagrozil, da bodo plačali visoko ceno.

Kurdska milica YPG (Ljudske zaščitne enote) umik provladnih borcev zanika. YPG je pozdravil prihod provladnih sil in sporočil, da se nameščajo na bojni črti pri turški meji. YPG trdi, da so med borci pripadniki milic, ki podpirajo sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ne pa tudi sirska vojska.

Po ocenah vodje Sirskega observatorija Ramija Abdela Rahmana gre za več sto provladnih borcev. Observatorij tudi poroča, da naj bi en konvoj borcev vstopil v Afrin, drugi pa naj bi se obrnil in umaknil.

Erdogan naj bi se s Putinom dogovoril za ustavitev sirske pomoči
Turški predsednik Erdogan je sicer predtem sporočil, da je v ponedeljek z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dosegel dogovor, po katerem je onemogočil pomoč sirske vlade YPG-ju.

Kurdski viri so pretekli konec tedna poročali o sklenitvi dogovora z vlado v Damasku, v skladu s katerim naj bi ta na območje poslala vojaške sile, da bi ustavili ofenzivo Oljčna vejica, ki jo je Turčija nad območjem Afrina začela pred mesecem dni.

Sirska vlada pod predsednikom Asadom in kurdska samouprava v Afrinu imata sicer zelo različne poglede na prihodnost Sirije. Asad si prizadeva vzpostaviti nadzor nad Sirijo z istim ozemljem, kot ga je imela pred vojno, medtem ko si Kurdi na severozahodu države prizadevajo za neodvisnost. Sirske provladne sile in kurdske sile (YPG) so se do zdaj v sirski vojni sicer izogibale večjim spopadom.

Sestanek Turčije, Rusije in Irana
Erdogan je v ponedeljek govoril tudi z iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem. Turčija, Rusija in Iran so se dogovorili za srečanje svojih zunanjih ministrov 14. marca v Moskvi.

Observatorij: Rekordne civilne žrtve v Vzhodni Guti
Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da je bombardiranje sirskih sil v zadnjih 48 urah ubilo 250 ljudi v Vzhodni Guti. Gre za največ smrtnih žrtev od napadov s kemičnim orožjem leta 2013.

Po podatkih observatorija je danes umrlo najmanj 106 ljudi, med njimi 19 otrok. V ponedeljek je bilo ubitih 127 civilistov. V zadnjih treh dneh napadov je tako skupno umrlo več kot 250 ljudi, ranjenih je okoli 850.

Združeni narodi so sporočili, da so napadi v zadnjih dveh dneh zadeli kar šest bolnišnic na območju Vzhodne Gute. Sirsko-ameriško zdravstveno društvo (SAMS) je nato sporočilo, da je uničena tudi bolnišnica Arbin, ki velja za eno pomembnejših na tem območju.

Bolnišnico Arbin so po podatkih observatorija dvakrat napadle ruske sile, s čimer so se prvič v treh mesecih udeležile napadov v Vzhodni Guti. Humanitarni koordinator ZN-ja za Sirijo Panos Moumtzis je sporočil, da namerno napadanje bolnišnic lahko sodi med vojne zločine.

Sirska opozicija: Napadi so vojni zločin
Voditelj pogajalske skupine sirske opozicije Nasr Al Hariri je v Bruslju napade označil za vojni zločin in zaprosil za več mednarodnega pritiska na Asada za zaustavitev napadov. Francija je napade označila za resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

Pod blokado okoli 400.000 ljudi
Vzhodna Guta je eno zadnjih območij v bližini Damaska, ki ga še nadzorujejo uporniki. V zadnjem času so sile sirskega predsednika Bašarja Al Asada okrepile napade na to območje in ga redno obstreljujejo, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, pa bodo v kratkem sprožile tudi kopensko ofenzivo nanj.

ZN je pozval h koncu bombardiranja, uslužbenec te organizacije pa je po poročanju BBC-ja dejal, da dogajanje uhaja izpod nadzora. Tako je ZN ostro obsodil obstreljevanje, katerega tarče so civilisti, in zahteval, da se nemudoma konča. Opozorili so, da gre za "nesmiselno človeško trpljenje", ki še poslabšuje že tako grozljiv humanitarni položaj za skoraj 400.000 prebivalcev Vzhodne Gute. Posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura je posvaril pred nevarnostjo "drugega Alepa".

"Pokol 21. stoletja"
Eden izmed zdravnikov v Vzhodni Guti je dogajanje označil za "pokol 21. stoletja". "Če je bila Srebrenica pokol 90. let in če so bili Halabdža, Sabra in Šatila pokoli 80. let, je Vzhodna Guta prav zdaj pokol tega stoletja," je dodal po poročanju Guardiana.

Organizacija za človekove pravice Amnesty International pa je obtožila sirsko vlado, da namenoma izvaja napade na lastne ljudi. Ob tem so pozvali Varnostni svet ZN-ja, naj pošlje močno sporočilo, da odgovorni za vojne zločine in zločine proti človečnosti ne bodo ostali nekaznovani. Pri humanitarni organizaciji Save the Children so pozvali k nujnemu premirju, da se ustavi pobijanje.

"Imajo tisti, ki povzročajo trpljenje, še besede, s katerimi utemeljujejo svoja barbarska dejanja," so se vprašali v Skladu ZN-ja za otroke (Unicef) in zapisali, da ne najdejo več besed, s katerimi bi opisali trpljenje otrok.