Predsednik volilne komisije ni navedel, koliko odstotkov glasov je prejel Erdogan, povedal je le, da je prejel več kot polovico veljavnih glasov in da zato drugi krog ne bo potreben, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Turška tiskovna agencija Anadolu je pred tem poročala, da je na podlagi 99 odstotkov preštetih glasovnic Erdogan prejel 52,5 odstotka glasov, njegov glavni tekmec Muharrem Ince pa 31,7 odstotka. BBC poroča, da je Ince volitve sicer označil za nepoštene, a da je sprejel izide. Kot je dejal, namreč ni velike razlike med uradnimi izidi in izidi, do katerih je prišla njegova stranka. Volilna komisija naj bi končne izide razglasila v petek.
"Narod mi je zaupal naloge"
Erdogan je že ponoči razglasil zmago. "Narod mi je zaupal naloge in odgovornosti predsednika," je dejal v nagovoru v svoji rezidenci v Carigradu. "Turčija je dala lekcijo demokracije vsemu svetu," je dodal.
Poleg tega naj bi na nedeljskih volitvah zmagala tudi Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP). V 600-članskem parlamentu je stranka osvojila 293 sedežev, skrajno desna Stranka nacionalističnega gibanja (MHP), s katero je v koaliciji, pa 50, s čimer imata več kot dovolj sedežev za udobno vladanje, poroča AFP.
V Turčiji se medtem spreminja politični sistem, in sicer iz parlamentarnega v predsedniškega. Predsednik bo tako dobil več pristojnosti, ukinili pa bodo položaj premierja.
Erdogan že prejema čestitke drugih državnikov. Ruski predsednik Vladimir Putin je pozdravil Erdoganovo "veliko politično avtoriteto", izid pa naj bi kazal tudi na množično podporo, ki jo uživa.
Iranski predsednik Hasan Rohani se je zavzel za nadaljnjo krepitev "prisrčnih in bratskih odnosov" med državama. Ankara in Teheran bi si morala po njegovem mnenju še naprej prizadevati za dodaten napredek na področju varnosti in svobode v regiji.
Erdoganu je čestital tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je poudaril, da je stabilnost Turčije pomembna za celotno Evropo. Ta je po Orbanovem mnenju "pred nešteto zahtevnimi varnostno-političnimi izzivi, za reševanje katerih je predvidljivo in učinkovito sodelovanje s Turčijo nujno".
V zvezi Nato in Evropski uniji so v prvih odzivih poudarili pomen partnerstva s Turčijo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je Erdoganu čestital ob poudarku, da zavezništvo temelji na vrednotah, kot sta demokracija in vladavina prava. Turčija je po Stoltenbergovih navedbah ključna zaveznica iz številnih razlogov, zaradi strateške lege in pomembnega prispevka v boju proti teroristični skupini Islamski državi.
V Evropski komisiji pa upajo, da bo pod Erdoganovim vodstvom Turčija ostala zavezana partnerica EU-ja pri reševanju vprašanj v vzajemnem interesu: migracij, varnosti, regionalne stabilnosti in boju proti terorizmu.
Opozicija nezadovoljna
V opozicijskem Nacionalnem zavezništvu, v katerem je glavna Republikanska ljudska stranka (CHP), so z izidi nezadovoljni in opozarjajo, da so se na volitvah dogajale nepravilnosti. Menijo tudi, da je agencija Anadolu prehitro objavljala izide, ki so šli na roko Erdoganu. Tiskovni predstavnik stranke Bilent Tezcan je navedel, da je agencija navedla, da je bilo preštetih že 90 odstotkov glasov, čeprav jih je bilo preštetih dejansko le okoli 40.
Erdogan je pomisleke opozicije že zavrnil. "Upam, da ne bo nihče škodoval demokraciji naše države in postavil pod vprašaj volilnega sistema in izidov volitev, da bi tako prikril lastni poraz," je dejal.
Glavni kandidat CHP-ja Ince je bil v nedeljo zvečer relativno tiho in izidov ni komentiral, je pa napovedal novinarsko konferenco.
Za Erdoganom in Incejem se je na tretje mesto na predsedniških volitvah uvrstil vodja prokurdske levičarske stranke HDP Selahattin Demirtas, ki naj bi prejel nekaj več kot osem odstotkov glasov. Glede na to, da je kampanjo vodil iz zapora, v katerem je od novembra 2016, je to velik uspeh. Tudi HDP je na parlamentarnih volitvah prejel okoli 11,5 odstotka glasov in tako presegel desetodstotni prag ter postal druga največja opozicijska stranka, še navaja AFP.
Od županovanja in zapora do predsednikovanja
V svoji politični karieri je 64-letni Erdogan preživel zapor (leta 1998 je bil štiri mesece zaprt zaradi spodbujanja verskega sovraštva zaradi recitiranja islamistične pesmi), množične proteste ter leta 2016 celo poskus državnega udara. Brez pravih tekmecev je ostajal na položaju premierja in od leta 2014 tudi predsednika.
Sodeloval je na 12 volitvah – petih parlamentarnih, treh referendumih, treh lokalnih ter predsedniških volitvah – in na vseh zmagal. V času svoje vladavine je odpravil vrsto omejitev vere v uradno sekularni, a večinsko muslimanski državi, nadziral obsežen program gradnje infrastrukture ter uveljavil odločnejšo zunanjo politiko.
Kritiki medtem opozarjajo, da državo, še posebej po poskusu državnega udara leta 2016, vodi na nevarno pot avtoritarnosti, ki spominja na otomanske sultane, na nepremišljeno vodenje gospodarstva in imperialistično zunanjo politiko.
Če je leta 2004 takratni nemški kancler Gerhard Schröder za Erdogana dejal, da se zavzema za "več svoboščin, boljšo zaščito človekovih pravic in manj vpliva države", zdaj v EU-ju nanj gledajo popolnoma drugače, in sicer kot avtoritarnega.
Leta 2013 je nasilno zatrl množične proteste proti načrtom gradnje nakupovalnega središča v Carigradu, nato je izbruhnil korupcijski škandal, v katerega je bil vpleten njegov ožji krog, leta 2016 je preživel poskus državnega udara. Od takrat v državi veljajo izredne razmere. Prijeli so več deset tisoč ljudi, vključno z novinarji, ki so kritični do oblasti. Več sto tisoč javnih uslužbencev je izgubilo službe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje