Gogeascotxea in njegova sodelavca so aretirali, ko so skušali s ponarejenimi osebnimi izkaznicami najeti podeželsko hišo v Franciji. Foto: EPA
Gogeascotxea in njegova sodelavca so aretirali, ko so skušali s ponarejenimi osebnimi izkaznicami najeti podeželsko hišo v Franciji. Foto: EPA

Špansko notranje ministrstvo je sporočilo, da je Ibon Gogeascotxea, ki so ga v Normandiji prijeli med skupno francosko-špansko akcijo, prvi mož Ete in njen poveljnik. Gogeascotxea je bil na begu od leta 1997, ko naj bi eden izmed članov Etine celice Katu v muzeju Guggenheim v Bilbau skušal ubiti španskega kralja Juana Carlosa.

Eden izmed aretiranih skupaj z Gogeascotxeajem, 26-letni Beinat Aguinalde Ugartemendia, je osumljen sodelovanja v atentatu na španskega socialističnega poslanca Isaiasa Carrasca in baskovskega poslovneža Ignacia Urie Mendizabala leta 2008.

Ministrstvo je operacijo označilo za "zelo pomembno"; pomenila naj bi ponovno "obglavljenje" Ete, ki je novembra 2008 ostala brez voditelja, ko se je za zapahi znašel tedanji vojaški vodja Garikoitz Aspiazu, decembra 2008 in aprila 2009 pa še njegova naslednika, Aitzol Iriondo in Jurdan Martitegui.

Januarja so bili v Franciji in na Portugalskem aretirani štirje osumljeni člani Ete, pred tremi tedni pa je portugalska policija zasegla pol tone razstreliva v hiši, ki naj bi jo Eta uporabljala kot oporišče.

Številne aretacije oslabile organizacijo
Eta, ki se bojuje za neodvisnost Baskije, naj bi bila med 41-letnim bojem proti Španiji odgovorna za več kot 850 smrti. Organizacija je leta 2006 po bombnem napadu v Madridu razglasila kratkotrajno premirje, ki ga je prekinila že decembra istega leta. Kljub številnim aretacijam v zadnjem času, ki so jo oslabile, ostaja še naprej dejavna. Lani je v podtaknjenih bombah ubila tri španske policiste.