Vaša ocena: 
Ocena 3,3 od 7 glasov
Ocenite to novico!
Od hude suše v Etiopiji, ki je ubila več kot milijon ljudi, je minilo 25 let. Kot takrat tudi zdaj revna afriška država svet prosi za pomoč v hrani.
Leta 1984 je sahelske države prizadela katastrofalna suša in najhuje je bilo v Etiopiji, kjer je zaradi lakote umrlo na stotisoče ljudi. Posnetki lačnih in sestradanih otrok so pretresli svetovno javnost, ki se je na trpljenje odzvala z doslej največjo humanitarno akcijo, pri kateri so glavno vlogo igrali glasbeniki, združeni v Band Aidu.
Etiopiji tudi tokrat ni prizanesla huda suša, ki je prizadela vzhod celine in države Afriškega roga, zaradi česar je vlada v Adis Abebi mednarodno skupnost zaprosila za nujno pomoč, da bi lahko nahranili 6,2 milijona lačnih.
Poleg suše še draga hrana
Svetovni program za hrano (WFP) ocenjuje, da je suša prizadela več kot deset milijonov prebivalcev Etiopije, pri čemer dodatno težavo predstavljajo visoke cene hrane, saj se je na primer cena žitaric kar podvojila na številnih trgih.
WFP, ki se spopada s pomanjkanjem sredstev za vse svoje programe, predvideva, da bi bilo treba za boj s posledicami suše v vzhodni Afriki v prihodnjih mesecih nameniti 285 milijonov dolarjev.
Boj proti lakoti je treba zastaviti na novo
Človekoljubna organizacija Oxfam je ob 25. obletnici tragične suše izdala poročilo, v katerem se zavzema za nov pristop pri obvladovanju posledic suše. Če je tuja pomoč v hrani pri reševanju življenj učinkovita kratkoročno, pa le malo pomaga pri premagovanju naslednjih kriznih situacij.
Oxfam zato mednarodno skupnost poziva k oblikovanju novih programov, s katerim bi prisilili lokalne skupnosti, da skušajo preprečiti in obvladati naravne katastrofe, še preden udarijo.
"Suša ne sme pomeniti lakote in bede," je prepričan mednarodni direktor Oxfama Penny Lawrence, ki pojasnuje, da bi lahko lokalne skupnosti preživele, če bi imele namakalne sisteme za svoje poljščine, skladišča za pridelke in vodnjake za zadrževanje vode.
Več kot 13 milijonov od 83 milijonov Etiopijcev je za preživetje odvisno od tuje pomoči v hrani in Oxfam opozarja, da je država ujeta v začarni krog odvisnosti od donacij, ki bi se jih lahko bolje porabilo.
Podnebne spremembe nova grožnja
Po mnenju Oxfama bodo podnebne spremembe še zaostrile razmere in uničile dozdajšnje dosežke v boju proti sušam in lakoti. Etiopija je še posebej občutljiva na podnebne spremembe, a v organizaciji opozarjajo, da suša ne bi smela pomeniti katastrofo, če bi skupnosti postale odporne na naravne šoke.
Etiopski premier Meles Zenavi, ki bo na decembrski konferenci o podnebnih spremembah v Köbenhavnu zastopal Afriko, je krivdo za naravno katastrofo pred 25 leti pripisal izpustom toplogrednih plinov v evropskih državah in zahteval odškodnino.
Zemawi pa seveda spet igra žrtev drugih. Zahod pa bi v reševanju težav Afrike seveda kljub temu moral odigrat svojo vlogo. Ampak to ne tko kot zdaj - s subvencijami za svoje izdelke in odvažanjem presežkov dol kot "humanitarno pomoč", pač pa s pomočjo v obliki sredstev za investicije, s katerimi bi lahko Afrika povečala lastno proizvodnjo in prenehala z odvisnostjo od pomoči.
Seveda pa je tu ključno vprašanje, ali si razviti svet tega sploh želi.
Če jim hočemo res pomagati, jim moramo:
- nehati prodajati orožje
- prenehati se vtikati v njihove zadeve
- pošteno plačati njihove dobrine
Ta svet je zrel za odpis.