Napredek pri uresničevanju dogovora je počasen zaradi različnih interpretacij njegovih določil. Polletna zamrznitev iranskega programa tako še ni začela veljati. Foto: EPA
Napredek pri uresničevanju dogovora je počasen zaradi različnih interpretacij njegovih določil. Polletna zamrznitev iranskega programa tako še ni začela veljati. Foto: EPA
Šesterica
Iran želi s pogajanji odvrniti izraelske vojaške grožnje in omiliti, če že ne povsem odpraviti zahodne sankcije, ki hromijo iransko gospodarstvo. Foto: EPA

Dogovor bo sicer lahko uveljavljen šele takrat, ko ga bodo potrdile oblasti vseh držav, ki sodelujejo v pogajanjih. "Uskladili smo se glede vseh še odprtih vprašanj," je po pogovorih v Ženevi za iransko državno televizijo sporočil namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Arakči.

Časa samo še deset dni
Pogajalci so si zastavili cilj, da bi 24. novembra doseženi dogovor uresničili do 20. januarja. A kot je danes opozoril Arakči, so se resda uskladili glede vseh odprtih vprašanj, vendar pa potrebujejo še "končno potrditev v prestolnicah". Ali 20. januar ostaja ciljni datum za uresničitev dogovora, ni želel potrditi, dejal je le, da bodo morale tudi o tem odločiti oblasti držav, ki sodelujejo na pogajanjih.

EU kot vodja pogajanj optimističen
Predstavnik visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton, Michael Mann, je sporočil, da so pri vseh vprašanjih "dosegli pomemben napredek" in da morajo zdaj dogovorjeno še potrditi v prestolnicah na politični ravni.

V Ženevi so v četrtek in v petek potekali pogovori, ki jih je poleg Arakčija vodila namestnica Ashtonove Helga Schmidt. Ta je nastopala v imenu tako imenovane "šesterice", ki jo sestavljajo ZDA, Kitajska, Rusija, Velika Britanija, Francija in Nemčija. Pogovore so morali večkrat prekiniti, da se je Schmidtova posvetovala z oblastmi držav šesterice.

Hudič se skriva v podrobnostih
Iran je s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčijo konec novembra dosegel prelomni dogovor, v skladu s katerim naj bi za šest mesecev zamrznil ključne dele svojega jedrskega programa. V zameno bi zahodne države nekoliko omilile sankcije proti Iranu in ne bi uvajale novih.

Iran zatrjuje, da je njegov jedrski program namenjen izključno miroljubni rabi jedrske energije, vendar pa ugotovitve Mednarodne agencije za jedrsko energijo kažejo drugače. Izrael se je glasno zavzemal tudi za vojaško posredovanje proti Iranu, da bi rešili to vprašanje.