Od prve uspešne oploditve z metodo IVF pred 40 leti se je po svetu s pomočjo te metode po svetu rodilo med šest in osem milijonov otrok. Uspešnost oploditve in vitro je po podatkih BBC-ja za ženske pod 35. letom starosti 29-odstotna. Po postopkih zunajtelesne oploditve se po podatkih britanskega časnika The Guardian v nekaterih državah rodi med tri in šest odstotkov vseh otrok. Foto: Reuters
Od prve uspešne oploditve z metodo IVF pred 40 leti se je po svetu s pomočjo te metode po svetu rodilo med šest in osem milijonov otrok. Uspešnost oploditve in vitro je po podatkih BBC-ja za ženske pod 35. letom starosti 29-odstotna. Po postopkih zunajtelesne oploditve se po podatkih britanskega časnika The Guardian v nekaterih državah rodi med tri in šest odstotkov vseh otrok. Foto: Reuters
Louise Brown
Prvi otrok iz epruvetke, Britanka Louise Brown, želi vsem pokazati, da je "popolnoma normalna". Ima dva otroka, spočeta po naravni poti in dela v podetju. Foto: EPA
Dojenček
Revolucionarno odkritje metode zunajtelesne oploditve je dalo novo upanje za mnoge pare po svetu, ki niso mogli zanositi. Foto: Pixabay
Kostarika
V Kostariki so pravico do zunajtelesne oploditve sprejeli šele leta 2015, kar je v državi sprožilo množične proteste. Foto: Reuters

Znanstvena očeta oploditvene metode in vitro (s kratico: IVF), embriolog Robert Edwards in ginekolog Patrick Steptoe, danes že oba pokojna, sta uspeh na področju umetne oploditve doživela po desetih letih prizadevanj. Zdravnikoma je leta 1969 uspela prva oploditev jajčne celice. Devet let pozneje sta se nanju obrnila John in Lesley Brown, ki sta si pred tem zaman prizadevala spočeti po naravni poti.

Delavski par za zdravljenje neplodnosti ni imel denarja, ko pa je John zadel 800 funtov na priljubljenih športnih stavah, se je par denar odločil vložiti v šele pred kratkim razvito umetno oploditev. Edwards, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za medicino, in Steptoe sta Lesley Brown odvzela jajčno celico, jo oplodila v epruveti in jo materi znova vstavila z operacijo.

"Dokler ni bila nekaj mesecev noseča, sploh ni vedela, da gre za popolnoma novo metodo, ki ni še nikoli prej delovala," je o svoji materi povedala Louise Brown. Britanka je po smrti matere leta 2012 v omari našla več sto čestitk, pisem podpornikov, izrezanih časopisnih člankov ter korespondenco med materjo in zdravniki, vse povezano z njenim rojstvom.

Brownova je najdbo podarila arhivu v Bristolu, ki je na njen 40. rojstni dan pripravil razstavo. "Izmed vseh ljudi, ki smo bili v sobi med mojim porodom, sva živa le še dva. Zato čutim, da imam neke vrste dolžnost, da potujem naokoli in ljudem pokažem, da sem normalna," je za BBC ob rojstnem dnevu dejala Louise Brown.

Louise je luč sveta ugledala po 38 tednih nosečnosti, 25. julija 1978 ob 11.47, v bolnišnici Oldham blizu Manchestra. Tabloid Daily Mail, ki je pridobil izključne pravice za objavo zgodbe o prvem dojenčku iz epruvete, jo je označil za "superdojenčka". Ko sta mati in hči zapustili bolnišnico, je dom Brownovih oblegalo več kot 100 novinarjev.

Različna mnenja javnosti
Prvo uspešno rojstvo po umetni oploditvi pa je tudi močno razdelilo mnenje javnosti. Družina je prejela tudi več groženj in napadov. V pošiljki, ki jo je poslala skupina katoliških skrajnežev, sta bila plastični zarodek in razbita epruveta, se v svoji avtobiografiji spominja Brownova. Vatikan je komentiral, da bo imelo rojstvo Louise zelo hude posledice za človeštvo, liverpoolski katoliški škof pa ga je označil za moralno napačnega.

Brownova sta odgovorila nasprotnikom in z deklico, ki je ob rojstvu tehtala 2.600 gramov in merila 49 centimetrov, križarila po televizijskih studiih in pogovornih oddajah, saj sta želela vsem pokazati, da je Louise povsem normalen otrok. Nato sta se umaknila od oči javnosti, da bi deklici omogočila normalno življenje.

Vendar je Louise Brown kljub temu še danes zvezda. "Nikoli nisem poznala nič drugega. Medijska pozornost je zmeraj enaka, če ne prej, ob vsakem rojstnem dnevu." Brownova tako redno nastopa na različnih dogodkih. Letošnjo prireditev ob njenem rojstnem dnevu je v Barceloni obiskalo okoli 12.000 zdravnikov, februarja lani je nastopila v Evropskem parlamentu.

Brownova dvakrat rodila po naravni poti
Tokratni rojstni dan je izkoristila tudi za poziv staršem, ki si želijo otrok, a ne morejo spočeti po naravni poti, naj se ne bojijo oploditve in vitro. "Če je moja mati zanosila takrat, lahko danes to uspe vsaki. Če boste vztrajni in boste verjeli, lahko dejansko deluje," je Brownova dejala v ponedeljek ob odprtju razstave ob rojstnem dnevu v londonskem Muzeju znanosti. Angležinja kljub temu živi običajno življenje. Oba sinova sta spočeta po naravni poti, z družino živi v Bristolu in dela v pisarni špedicijskega podjetja.

Postopki zunajtelesne oploditve, ki so se od pionirskih časov izboljšali in se še vedno razvijajo, sodijo pod okrilje oploditve z biomedicinsko pomočjo, kamor med drugim štejemo oploditev znotraj telesa oz. inseminacijo. V okvir postopkov zunajtelesne oploditve poleg klasične oploditve in vitro, kar pomeni, da semenčice same oplodijo jajčno celico, šteje tudi metoda ICSI, ko v jajčno celico porinejo semenčico, če ta ni dovolj kakovostna. Ta metoda je leta 1992 prvič uspela skupini belgijskih znanstvenikov in predstavlja preboj pri zdravljenju hude moške neplodnosti.

Uspešnost oploditve in vitro je po podatkih BBC-ja za ženske pod 35. letom starosti 29-odstotna. Po postopkih zunajtelesne oploditve se po podatkih britanskega časnika The Guardian v nekaterih državah rodi od tri do šest odstotkov vseh otrok. Pri zunajtelesnih oploditvah so dvojčki pogostejši.

Slovenija: Štirje odstotki rojstev z zunajtelesno oploditvijo
V Sloveniji se je glede na podatke izpred petih let, ko smo praznovali 30. obletnico prve nosečnosti po postopkih zunajtelesne oploditve, rodi nekaj več kot štiri odstotke, kar Slovenijo uvršča v sam evropski vrh. Slovenska zdravstvena blagajna plača šest postopkov zunajtelesne oploditve in še nadaljnje štiri za vsako rojstvo.

40 let prvega otroka iz epruvete
40 let prvega otroka iz epruvete