Iz urada predsedstva BiH-a so sporočili, da so na izredni seji poleg veleposlanikov odpoklicali tudi diplomatske predstavnike iz številnih mednarodnih organizacij. Za ta korak so se odločili, ko sta predsedujoči predsedstvu Milorad Dodik in hrvaški član predsedstva Željko Komšić na začetku meseca napovedala, da bosta zahtevala umik dela diplomatov.

Poleg Slavka Vučurevića, ki je veleposlaniške naloge v Ljubljani prevzel letošnjo pomlad, so odpoklicali tudi veleposlanike iz Srbije, Črne gore, Hrvaške, pa tudi iz Nemčije, Združenega kraljestva, Kanade, Italija, Japonske in Svetega sedeža, pa tudi vodjo misije BiH-a pri Združenih narodih (ZN) v New Yorku ter vodje misij pri Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Za zdaj niso sporočili, koga bodo imenovali na izpraznjena diplomatska mesta.

Dodik: Diplomati niso upoštevali interesa srbske entitete v BiH-u
Dodik je spremembe v državni diplomaciji napovedal med letošnjo predvolilno kampanjo, ko je izrazil nezadovoljstvo z delovanjem veleposlanikov srbske narodnosti, ki se pri svojih potezah niso posvetovali z najvišjimi političnimi predstavniki srbske entitete v BiH-u Republike Srbske, ki jo je takrat še vodil. Po prevzemu položaja v predsedstvu BiH-a je izjavil, da bo zahteval umik vseh veleposlanikov in generalnih konzulov srbske narodnosti ter predlagal nove, ki bodo "upoštevali interese" Republike Srbske.

Tudi hrvaški član predsedstva Željko Komšić je pred kratkim napovedal, da bo ocenil delovanje diplomatov iz vrst hrvaškega naroda v BiH-u in posledično zahteval spremembe na diplomatskih predstavništvih.

"Politični revanšizem"
Zamenjave pa niso razveselile vseh, nekdanji hrvaški in srbski član predsedstva BiH-a Dragan Čović in Mladen Ivanić menita, da so odstavitve diplomatov, ki sta jih v preteklih štirih letih na položaje imenovala onadva, "politični revanšizem" in "nadaljevanje poskusov nelegitimnega hrvaškega člana državnega vrha", da bi Hrvate izobčili iz oblasti.

V največji hrvaški stranki v BiH-u, tako kot v hrvaškem državnem vrhu, vztrajajo, da je Komšić na oktobrskih volitvah zmagal z glasovi Bošnjakov in ne Hrvatov ter da zaradi tega ni legitimen predstavnik Hrvatov v predsedstvu BiH-a.

Razburja tudi odločitev o oblikovanju parlamenta Federacije BiH-a
Državna volilna komisija BiH-a je odločila, da bodo iz vsakega izmed desetih kantonov v Federaciji BiH-a delegirali vsaj po enega izvoljenega pripadnika vsakega od treh konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Hrvatov in Srbov, na podlagi popisa prebivalstva iz leta 2013.

Zgornji dom narodov parlamenta Federacije BiH-a je pomemben pri predlogih in potrditvah vlade Federacije BiH-a kot tudi pri potrditvi zakonov, ki jih sprejema spodnji dom entitete. Ima 58 sedežev, med katerimi jih je po 17 porazdeljenih med poslance iz vsakega izmed treh konstitutivnih narodov BiH-a, preostalih sedem sedežev je namenjenih poslancem drugih narodov v BiH-u.

Razporeditev mandatov v omenjeni dom narodov je bila ena izmed vročih političnih tem tudi pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami, saj volilna zakonodaja ni bila spremenjena v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča BiH-a iz leta 2016, ki je kot neustavna opredelilo nekaj določil volilnega zakona, ki ureja oblikovanje doma narodov parlamenta Federacije BiH-a. Med njimi tudi določilo o delegiranju vsaj po enega predstavnika vsakega od treh konstitutivnih narodov.

Pritožbi na ustavno sodišče
Odločitev volilne komisije naj bi uveljavili do konca tedna. Potem bi lahko začeli ustanavljati dom narodov parlamenta Federacije BiH-a, ne glede na napovedi nekaterih političnih strank, da bodo zahtevale oceno ustavnosti današnje odločitve.

Pritožbe na ustavno sodišče sta napovedali vodilna bošnjaška stranka v BiH-u, Stranka demokratske akcije (SDA), in Demokratska fronta (DF), ki jo vodi hrvaški član predsedstva BiH-a Željko Komšić. V obeh strankah menijo, da je mandate treba porazdeliti na podlagi popisa prebivalstva iz leta 1991, kot to določa daytonski mirovni sporazum.