To je bil peti vrh v okviru berlinskega procesa, katerega namen je ohraniti širitveno perspektivo držav Zahodnega Balkana in krepiti podporo državam območja, da ohranijo pozitivno reformno dinamiko ter nadaljujejo reševanje odprtih vprašanj. Srečanje je poudarilo tri glavna področja. To so povečevanje ekonomske stabilnosti s ciljem izboljšanja poslovnega okolja, krepitev regionalnega varnostnega sodelovanja s ciljem skupnega obvladovanja groženj ter spodbujanje političnega sodelovanja s ciljem prispevati k reševanju dvostranskih sporov in vprašanj, ki izvirajo iz konfliktov v 90. letih minulega stoletja, pa tudi h krepitvi demokracije in enakosti spolov.

V Londonu so sprejeli tri deklaracije; o regionalnem sodelovanju in dobrih sosedskih odnosih, o pogrešanih osebah in skupno deklaracijo o pregonu vojnih zločincev. Približevanje držav te regije k EU-ju je pomembno iz več razlogov, v tem procesu pa ima ključno vlogo Slovenija. V Londonu so bili poleg slovenskega premierja, ki opravlja tekoče posle, Mira Cerarja še predstavniki Avstrije, Francije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Bolgarije, Poljske in Velike Britanije ter Albanije, BiH-a, Kosova, Makedonije, Črne gore in Srbije. Navzoči so bili tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini, evropski komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn in evropski komisar za varnostno unijo Julian Kinq.

Stabilen Zahodni Balkan, stabilnejša Evropa
"Zgodovina kaže, da stabilen in varen Zahodni Balkan pomeni stabilnejšo in varnejšo Evropo. Marca prihodnje leto bomo zapustili EU, vendar ostajamo zavezani izboljševanju blaginje in varnosti Zahodnega Balkana in Evrope, tako zdaj kot v prihodnosti," je povedala gostiteljica vrha, britanska premierka Theresa May. Pred začetkom srečanja je napovedala, da bo Velika Britanija podvojila finančno pomoč regiji za boj proti organiziranemu kriminalu, trgovini z mamili in terorizmu. V letih 2020 in 2021 bodo tako pomoč povečali na 80 milijonov funtov (90,4 milijona evrov).

Cerar je v britanski prestolnici podprl širitev EU-ja na Zahodni Balkan. Po njegovih besedah bo povezava zaokrožena celota šele, ko bodo vanjo vključene vse države območja, kar je tudi zagotovilo stabilnosti in prihodnosti za regijo. "Verjamemo in tudi osebno verjamem, da Evropska unija ni in ne bo popolna, dokler v njej ne bodo tudi te države. Zato se zavzemam, da je proces integracije nenehno odprt, seveda pa morajo države Zahodnega Balkana za pridružitev Evropski uniji izpolniti določene pogoje. Ker je to proces, jim je treba pomagati," je povedal Cerar za TV Slovenijo.

Dodal je, da se bo v nadaljevanju treba spopasti še z nezakonitim preseljevanjem, varnostjo na splošno ter delovanjem kriminalnih organizacij. Tokratno srečanje je ocenil kot pozitivno: "Veliko smo govorili o povezljivosti, o tem, kako moramo sodelovati pri infrastrukturnih procesih, graditi ceste, železnice, se povezovati digitalno, tudi čisto na medčloveški ravni … In tukaj je prav, da evropske države, in to sem zagovarjal, nagrajujejo z investicijami, tudi s finančnimi spodbudami, vse te reformne procese, ki jih te države uspešno izvedejo."

"Zahodni Balkan zagotovo gre naprej"
Federica Mogherini je ob tem zagotovila, da je Zahodni Balkan trdno na poti v Unijo in da si z EU-jem deli skupno prihodnost: "Letos smo skupaj delovali za približevanje regije EU-ju v političnem, gospodarskem in varnostnem smislu. Priča smo bili pomembnim rezultatom, rešitvam najtežjih dvostranskih vprašanj. Zahodni Balkan zagotovo gre naprej." Tudi nemška kanclerka Angela Merkel se je zavzela za evropsko perspektivo območja, da bi Zahodni Balkan, kljub nekaterim zadržkom do hitre širitve EU-ja, "opremili z evropsko perspektivo". Prav zaradi tega cilja naj bi okrepili povezave med temi državami, kar je mogoče z izgradnjo infrastrukture, gospodarskega sodelovanja in izmenjavo mladih, je še dejala.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je zagotovil, da bo Avstrija v času svojega predsedovanja EU-ju prispevala k razrešitvi sporov na Zahodnem Balkanu. "V regiji še vedno obstajajo teme, ki razdvajajo države, kar je do neke mere razumljivo, saj so še pred nekaj desetletji tukaj potekali vojaški spopadi, a pomembno je, da se odprta vprašanja dokončno razrešijo in tudi v času predsedovanja EU-ju bomo poskušali k temu prispevati."