Evropa
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 68 glasov Ocenite to novico!
Javni prevoz v Talinu
Javni prevoz v Talinu obsega pet tramvajskih, osem trolejbusnih in 57 običajnih avtobusnih linij. Foto: EPA
Estonija
V Estoniji pričakujejo, da bodo pozitivne izkušnje, ki jih imajo v Talinu, imeli tudi v drugih delih države. Foto: Reuters
Javni prevoz v Talinu
Število uporabnikov javnega prevoza v glavnem mestu Estonije se je od leta 2013 povečalo za 14 odstotkov, kar pa ni imelo zelo velikega vpliva na število uporabnikov avtomobilov. Foto: EPA
Javni prevoz v Talinu
Kakovost javnega prevoza v Talinu se je močno izboljšala. Avtobusi so novejši, hitrost prevoza je višja, tudi vozniki imajo višje plače. Foto: EPA
Talin
Glavno mesto Estonije ima okoli 450.000 prebivalcev, ki lahko brezplačno uporabljajo javni prevoz. Netalinčani morajo še naprej kupovati vozovnice. Foto: EPA

Dodaj v

Estonija utira pot na področju brezplačnega javnega prevoza

Več mest po Evropi ima izkušnje z brezplačnim javnim prevozom
30. maj 2018 ob 06:37
Talin - MMC RTV SLO

Estonija, znana po digitalizaciji, postavlja nove mejnike tudi na področju javnega prevoza. Z julijem bo v velikem delu države ta postal popolnoma brezplačen, s čimer gre država po poti svojega glavnega mesta, kjer tak režim velja že od leta 2013. Estonija na tem področju sicer vodi, ni pa osamljena.

"Iskreno, ne morem se spomniti niti ene," odgovori predstavnik talinske občine Allan Alaküla na vprašanje, ali lahko izpostavi kakšno slabo plat uvedbe brezplačnega javnega prevoza v estonskem glavnem mestu pred petimi leti. Nasprotno, Alaküla, vodja talinskega urada za EU, za MMC hitro našteje pozitivne posledice spremembe politike glede javnega prevoza na različnih področjih, od kakovosti storitve do večje privlačnosti mestnega središča, sprememb v navadah ljudi in koristi za lokalno gospodarstvo do, nekoliko presenetljivo, finančnih posledic projekta.

Po njegovih besedah so se tako ravno na podlagi izkušenj Talina, ki jih je opisal kot "odlične", v vladi Estonije odločili, da spodbudijo uvedbo brezplačnega prevoza po državi. Ministrstvo za gospodarske zadeve in infrastrukturo je po poročanju portala estonske javne radiotelevizije namreč konec aprila sprejelo pravilnik o ceni vozovnic, ki posamičnim okrožjem prepušča odločitev, ali naj ohranijo plačljiv prevoz ali pa uvedejo brezplačnega. Če se okrožja za brezplačen prevoz ne bodo odločila, ne bodo upravičena do dodatnih sredstev iz državnega proračuna, namenjenih za javni prevoz. Izpad prihodkov iz naslova prodanih vozovnic bo namreč krit s proračunskimi sredstvi.

S 1. julijem bo torej devet od 15 estonskih okrožij uvedlo brezplačen medkrajevni prevoz, ki pa (za razliko od Talina) ne bo vključeval prevoza v urbanih središčih. Javni prevoz na podeželju je v Estoniji sicer močno subvencioniran, do 80-odstotno, zato uvedba povsem brezplačnega prevoza ne bo velik finančni udarec, tudi zato, ker se bosta na teh linijah ukinila prodaja vozovnic in nadzor, kar bo že samo po sebi zmanjšalo stroške. Čeprav se je spremenjena politika napovedovala več mesecev, so se pojavljale skrbi, med drugim glede števila potrebnih novih avtobusov zaradi pričakovanega velikega povečanja števila potnikov, po predvidevanjih ponekod tudi za 40 odstotkov.

Talin: Zgodba o uspehu
Podobne skrbi in številne druge so imeli tudi v Talinu pred uvedbo brezplačnega prevoza leta 2013. Alaküla pojasnjuje, da je nova politika prišla v času krize po letu 2008, potem ko je bil na to temo izveden referendum, na katerem je ob sicer nizki, 20-odstotni udeležbi 75 odstotkov volivcev in volivk predlog podprlo. Ker so se stroški vzdrževanja poviševali, niso pa mogli podražiti vozovnic, so se odločili za drugačen pristop, je pojasnil. Stopnjo subvencioniranja javnega prevoza, ki je bila takrat 73-odstotna, so preprosto povišali na 90 odstotkov, kar zahteva dodatnih 12 milijonov evrov letno. Prevoz je sicer brezplačen le za registrirane prebivalce Talina, tako da preostalih 10 odstotkov stroškov z nakupi vozovnic krijejo Netalinčani.

V javnosti in medijih so bile prisotne kritike, da mesto ne bo zmožno vzdrževati kakovosti storitve, da bodo avtobusi zamujali, da bodo prenatrpani in podobno. Kot pa je dejal Alaküla, "se nobena skrb in strah nista uresničila". Zaradi opozoril je mestna administracija obljubljala, da bo ohranila raven storitve javnega prevoza, "izpostavilo pa se je, da se ta raven ni le ohranila, ampak se je občutno izboljšala".

To so omogočila razpoložljiva dodatna sredstva, do katerih je mesto prišlo na precej eleganten administrativen način, ki pa ni nujno uresničljiv v drugih mestih in državah. V zadnjih petih letih se je namreč število registriranih prebivalcev Talina povečalo za 35.000 (mesto ima sicer okoli 445.000 prebivalcev), zaradi česar so se občutno povečali tudi davčni prihodki. Večina novo registriranih prebivalcev se v mesto po Alakülovih pojasnilih sicer ni preselila na novo, ampak so tam živeli že prej. "Novi" Talinčani so tako zgolj formalizirali svoj status prebivalca glavnega mesta, pri čemer je bil brezplačni prevoz le ena izmed spodbud. "Težko si je predstavljati, da bi se kdo preselil v drugo mesto zgolj zaradi brezplačnega javnega prevoza," opozarja Alaküla.

Omenjene dodatne stroške mesto brez težav krije s prihodki od novo registriranih prebivalcev. Po podatkih mestnih oblasti namreč v povprečju vsak registrirani prebivalec mestu letno plača okoli 1.000 evrov dohodnine. "Po najbolj konservativnih ocenah je tako letno na voljo najmanj 20 milijonov evrov več," je dejal Alaküla.

Novejši avtobusi, hitrejši prevoz, bolj zadovoljni vozniki
Nova sredstva so omogočila povečanje vlaganj v sektor prevoza, kar je izboljšalo kakovost storitve. Če je prej povprečna starost avtobusa presegala deset let, so danes avtobusi stari manj kot osem let. Povečala se je tudi hitrost prevoza, in sicer zaradi širitve mreže ekskluzivnih pasov za avtobuse v središču Talina kot najbolj kritičnem delu mesta. Ob tem so se povišale plače voznikov, ki so tako bolj zadovoljni in manj pod stresom, posledično pa so z njimi bolj zadovoljni tudi potniki, našteva Alaküla, ki zagotavlja, da se je na splošno povečalo zadovoljstvo s storitvijo javnega prevoza v Talinu.

Sprememba sicer ni bila tako radikalna, kot morda zveni. Najpogostejša vozovnica je bila mesečna, ki je zaposlene stala 18 evrov. Cenejša, recimo za študente, je stala devet evrov, vsi prebivalci, starejši od 65 let, ter otroci pa so že pred letom 2013 javni prevoz lahko uporabljali brezplačno. Največ so tako pridobili ravno zaposleni občani.

Vozovnice morajo torej kupovati le še Netalinčani. Enkratna vozovnica stane dva evra, če jo kupiš pri vozniku (prej je stala 1,6 evra), če jo kupiš z mobilnim telefonom ali posebno kartico pa 1,1 evra, pri čemer je potreben nakup najmanj 10 vozovnic.

Učinki pa niso pozitivni le za uporabnike prevoza, katerih število je naraslo za 14 odstotkov. Ker se več ljudi z javnim prevozom zvečer vozi v središče mesta, ima po besedah Alaküle od ukrepa koristi tudi lokalno gospodarstvo, saj novi potniki v mestu trošijo denar za pijačo, hrano in zabavo.

Javni prevoz le eden izmed dejavnikov
Ena izmed posledic tega in drugih ukrepov mesta je tudi nekoliko manjše število avtomobilov v mestnem središču, in sicer za 10 odstotkov. Izboljšava na tem področju ni zelo velika, saj je avtomobilov zdaj nekoliko več na območjih zunaj središča, priznava Alaküla. A zaradi manjše prisotnosti osebnih vozil je postalo središče mesta privlačnejše za pešce, tudi za turiste.

Pri tem brezplačni in izboljšani javni prevoz ni edini dejavnik. Mestne oblasti so namreč ob tem zmanjšale število parkirnih mest na cesti v središču mesta, parkiranje pa močno podražile. Plačljivo je ves čas, stane pa okoli šest evrov na uro.

Ob prednostih tudi pomisleki
Kot je za MMC opozoril dr. Oded Cats z nizozemske Tehniške univerze v Delftu, ki se ukvarja posebej s področjem javnega prevoza, opravil pa je tudi raziskavo na primeru uvedbe brezplačnega prevoza v Talinu, je to mesto zaznalo zelo majhno število ljudi, ki so po spremembi avtomobil zamenjali z javnim prevozom. Uporabnikov avtomobilov je glede na raziskavo sicer manj za pet odstotkov, a se je precej povečala povprečna razdalja, ki jo ljudje prevozijo z avtomobilom.

Brezplačni prevoz je tudi drugače učinkoval na različne družbene skupine. Uporaba javnega prevoza v mestu se je tako močno povečala med najstniki (15–19 let), starejšimi občani (60–74 let) in revnimi Talinčani z mesečnimi prihodki, nižjimi od 300 evrov. Več uporabnikov prevoza je tudi med brezposelnimi. Opazen pa je tudi porast uporabe javnega prevoza med ljudmi, ki so prej kratke razdalje prepotovali peš, kar je še ena nezaželena posledica povečane rabe javnega prevoza.

Ob tem Cats opozarja, da je prehod na novi režim v Talinu deloval zaradi visoke stopnje subvencioniranja in tolikšnega povečanja registriranih prebivalcev, kar pomeni, da bi v drugih mestih morali najti nov vir prihodkov. Po njegovem mnenju je ravno vprašanje stroškov zelo pomembno, torej kako se v primeru uvedbe brezplačnega prevoza krije izpad od prodaje vozovnic, to pa je odvisno od stopnje subvencioniranja.

Kot je dejal, je narediti javni prevoz brezplačen sicer politično privlačno, a na koncu mora nekdo to plačati. Tudi pri 100-odstotnem subvencioniranju prevoza pa ga ljudje še vedno plačujejo, čeprav je to manj vidno, opozarja in dodaja, da ga v tem primeru plačujejo tudi vsi tisti, ki javnega prevoza sploh ne uporabljajo.

Estonija je pionir, ni pa edina
Medtem ko je Talin prvo evropsko glavno mesto z brezplačnim javnim prevozom, Estonija pa bo z julijem vzpostavila največje območje z brezplačnim prevozom na svetu, ta koncept še zdaleč ni novost. V zadnjih desetletjih je bilo predvsem v Evropi in Severni Ameriki precej takšnih primerov, a je bila večina omejena bodisi po obsegu bodisi časovno ali na določeno skupino uporabnikov (študenti, upokojenci, turisti itd.), v svoji raziskavi ugotavlja profesor Cats.

Najbolj znan primer uvedbe povsem brezplačnega javnega prevoza (ne zgolj za prebivalce mesta) je belgijsko mesto Hasselt z okoli 70.000 prebivalci. Leta 1997 je mesto ukinilo plačevanje vozovnic in močno povečalo število avtobusov. Število potnikov se je povečalo za desetkrat, po eni izmed raziskav pa so 37 odstotkov poti opravili novi uporabniki, pri čemer jih je več kot polovica z javnim prevozom zamenjala hojo ali kolesarjenje. Zaradi hitrega povečanja operativnih stroškov pa je postalo breme za mesto nevzdržno in Hasselt je z letom 2014 znova uvedel vozovnice, izjeme pa ohranil za posebne skupine uporabnikov.

Tudi Wales, večji in bolj obljuden kot Estonija, pozna brezplačen javni prevoz z avtobusi, a le ob koncih tedna.

Na vrsti Pariz, Bonn, Mannheim?
O brezplačnem javnem prevozu razmišljajo tudi v Parizu, predvsem kot ukrep proti onesnaževanju, kjer bi v tem primeru ta režim veljal na območju, na katerem živi več kot 11 milijonov ljudi, s čimer bi glavno mesto Francije postalo največje območje z brezplačnim javnim prevozom na svetu. To naj bi po nekaterih ocenah stalo dodatnih šest milijard evrov letno, a med pozitivnimi učinki naj bi bili zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in čistejši zrak ter nižji stroški za zdravstvo.

Po poročanju Guardiana medtem uvedbo brezplačnega javnega prevoza oblasti predlagajo tudi v Nemčiji, kjer je javni prevoz zelo priljubljen. Vlada si namreč prizadeva zmanjšati onesnaženje zraka, saj ji sicer grozijo kazni Evropske unije, takšen ukrep pa naj bi zmanjšal število avtomobilov. Predlog naj bi preizkusili najpozneje do konca leta v petih mestih v zahodnem delu države, med drugim v Bonnu, Essnu in Mannheimu.

Učinki uvedbe brezplačnega javnega prevoza in njegovega širjenja presegajo zgolj finančne koristi uporabnikov, ampak posegajo v polje okoljevarstva, zdravja, lokalnega gospodarstva, ne nazadnje tudi demokratizacije prostora. Čeprav je izkušnja Talina posebna in verjetno ne preprosto ponovljiva v drugih mestih, ostaja ideja brezplačnega javnega prevoza privlačna tudi drugod, tudi zaradi učinkov v glavnem mestu Estonije, kjer so bila, kot je še dejal sogovornik s talinske občine, "skromna pričakovanja presežena".

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
Binder Dandet
# 30.05.2018 ob 06:50
"Najbolj znan primer uvedbe povsem brezplačnega javnega prevoza (ne zgolj za prebivalce mesta) je belgijsko mesto Hasselt z okoli 70.000 prebivalci"

V Velenju imamo ze x let povsem brezplacen javni prevoz za kogarkol, ne zgolj prebivalce.
http://www.velenje.si/e-obcina/lokalc
Binder Dandet
# 30.05.2018 ob 07:04
Pa Nova Gorica in Murska Sobota tudi.
https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/tri-slovenska-mesta-imajo-brezplacen-javni-prevoz/368536

Malo se mi zdi za malo in necelovito opisano, da je članek o brezplačnem javnem prevozu po Evropi, pa niso omenjeni slovenski primeri.
amigo
# 30.05.2018 ob 06:50
Kakšna Estonija. Pri nas v Murski Soboti imamo avtobus, ki se imenuje Sobočanec, ki že kakih 5 let vozi zastonj.
vplaznik
# 30.05.2018 ob 07:19
Nič ni zastonj, na koncu vse plačajo davkoplačevalci preko višjih davkov,..
Binder Dandet
# 30.05.2018 ob 06:51
10 let je ze, kar smo uvedli.
http://velenje.com/MO2.php?fID=13111
JBT
# 30.05.2018 ob 06:51
Sicer pa pohvalno. upam, da bo enkrat tudi pri nas...
veza
# 30.05.2018 ob 07:09
Binder Dandet
# 30.05.2018 ob 07:04

Pa Nova Gorica in Murska Sobota tudi.

Ja, kaj češ, razgledanost današnje generacije je na zelo nizkem nivoju, jasno, velja tudi za novinarje.
JBT
# 30.05.2018 ob 06:51
eni bi rekli neke vrste sicializem...
dedda
# 30.05.2018 ob 06:53
hja, lepo je (bilo) sanjati. predlagam da v sloveniji utremo pot brezplacnemu dopustu za vse poslance v 5* hotelu na cimbolj oddaljenem otoku, nekje pod novo zelandijo. v primerjavi s skodo, ki jo povzrocajo bi bil strosek smesno zanemarljiv
wega
# 30.05.2018 ob 08:05
Hja, saj je pri nas je za zaposlene itak brezplačni prevoz - dobimo povrnjene stroške za prihod na delo, kar je običajno kar cena mesečne karte.
p3t3r
# 30.05.2018 ob 08:01
Lani sem preživel semester v Talinu in bolj kot brezplačni prevoz je bilo super, ker si lahko vstopal skozi vsa vrata, ne le skozi vrata pri vozniku. Terminal je bil pri vsakih vratih posebaj in je tako vstopanje ter izstopanje na bus potekalo neizmerno hitreje kot pri nas.
oleander
# 30.05.2018 ob 07:28
Niste pa umestili novice v kontekst. Estoniji je zaradi izseljevanja drastično upadlo število prebivalcev, ker so bile plače tako slabe, na Finskem, ki ni tako daleč, pa znatno boljše. Bral sem, da z recimo 750 evri težko preživiš. Na svoj način je Slovenija v podobni godlji. V Estoniji se je trend upadanja prebivalstva sicer umiril po l. 2015. Zanimivo bi bilo prebrati, zakaj. Brezplačen prevoz je gotovo ena od možnosti kako poskrbeti, da so ljudje bolj zadovoljni tam, kjer so.
GORILA
# 30.05.2018 ob 08:36
@vplaznik
Ljudje se izseljujejo zaradi previsokih davkov in ne premajhnih plač.

...ja, ker v Estoniji imajo ubijalske davke, medtem, ko je Finska davčni raj!
...eni pa ste res platfusarji na kvadrat!
kreden2
# 30.05.2018 ob 08:23
Regedit

Ne vem če takrat nisi vsako prestopanje plačal 80centov. Zdaj se pa lahko voziš eno uro, al kolk.
Tomazzzinho
# 30.05.2018 ob 07:36
Seveda da ni zastonj. Uvesti bo morali npr. naravovarstveni prispevek npr. 30€ za vse, ki živijo v mestu. Za ta denar se pa lahko še brezplačno voziš z avtobusom (ali pa tudi ne, kakor ti paše). Zmaga.
Kalvos
# 30.05.2018 ob 07:03
Meni se zdi prerekanje o tem ali ima to že kdo ali ne, popolnoma nepomembno. Če je to lahko za gled ureditvi, ki velja za celo državo, je prav, da se o tem začne govoriti, strokovno obdelati in doseči soglasje o tem, da se to uvede. Zagotovo bi prispevalo k ureditvi prometa, zmanjšanju individualnega prevoza, strahotnega pristiska dnevnih migrantov v mestna središča, in še bi se lahko kaj našlo. Torej, takšne ideje bi morali državljani podpreti.
Pinko Palinko
# 30.05.2018 ob 08:38
Mesto s 450.000 prebivalci (1,5x ljubljanskih) ima pet tramvajskih, osem trolejbusnih in 57 običajnih avtobusnih linij. Koliko linij je v Ljubljani?
kreden2
# 30.05.2018 ob 09:05
ElTorro

Ni nujno, poglej Nemčijo, Švico... naš predsednik prav paše v kakšen slikovit slovenski kraj... Bled, Piran, Maribor, Kostanjevico ali pa recimo v Šoštanj ob TEŠ.

Tudi ministrstva si lahko z veseljem razdelimo ... in PARLAMENT, pozabili smo na parlament! Samo dragi moji pripravite se na spremembe. V Ljubljani bi drastično padle cene nepremičnin, v okolici agencij in ministrstev pa drastično zvišale. Potrebno bi bilo zgraditi zabavno industrijo za nove sokrajane. Z njo pride tudi vsakovrstna nova klijentela. V Ljubljani bi se zmanjšal kriminal in mafijske združbe bi se preselile v bližino odločevalcev. Predvsem bi se pa v ljubljanski občini zmanjšal odstotek kokokaina v kanalizacijskem sistemu. Uganite kje bi se povečal.
sloveniancross
# 30.05.2018 ob 10:51
Pri nas v Novi Gorici vozi avtobus tudi zastonj.Pa še mednarodni je saj gre tudi v italjansko Gorico in to zastonj. Zoki Ljubljanski bi se lahko kaj naučil od našega Mateja.Ja sam kjer ni števca tudi denarja ni in kako potem izstaviti fakturo za 10%? Tu pa nastane potem težava
gesan
# 30.05.2018 ob 10:26
TheEmperor
# 30.05.2018 ob 10:23
O čem takem lahko ob trenutnih politikih v parlamentu, mi samo sanjamo. Oni bodo raje denar za brezplačni javni prevoz, preusmerili v svoje kaviarlevičarske žepe.
----------------------------------
Meni je čisto vseeno ali v "kaviarlevičarkse" ali pa v šampanjdesničarske žepe.

Ti pa si za to, da ti bodo vsaj eni še kar naprej krali...razen, če si eden od njih, ki to počno!
ElTorro
# 30.05.2018 ob 08:44
@kreden2
Predsednik spada v prestolnico.....na drugi strani bi Arso prav lahko bil v Kranju, sedež ZZZS v Mariboru, ZPIZa v Celju, kakšne manjše agencije na Jesenicah, v Metliki, Lendavi in Ormožu...
ElTorro
# 30.05.2018 ob 08:37
@kreden2
Naj država prestavi nekaj svojih agencij, uradov in ostalih jajc v druga mesta, pa ne bo toliko avtomobilov v LJ...
wisan
# 30.05.2018 ob 10:39
Brezplačno ni in ne more biti nič. Avtobusi stanejo, šoferji zaslužijo,.... Stroške pokrivajo vsi občani ali državljani, solidarnostno. To je pač pot v komunizem, kar ni nič slabega. Ker pa se na dejansko potrebni "proračun" doda "šticunga", pri vsakem takem poslovanju nekdo mastno zasluži na račun vseh ki prispevajo, a storitve nikdar ne koristijo.Saj podobni sistem sta naša zdravstveni, pa pokojninski sklad,...
Samo komentar, sicer pa nič narobe, razen zaslužkarstva. Sigurno računajo, da bo več ljudi koristilo avtobuse, kar je dobro.
neymar_psg_10
# 30.05.2018 ob 09:39
Nekdo to mora plačat...
Regedit
# 30.05.2018 ob 09:06
kreden2

Ne vem če takrat nisi vsako prestopanje plačal 80centov. Zdaj se pa lahko voziš eno uro, al kolk.

res je.pač za tiste ki ne prestopamo to ne igra nobene vloge
Regedit
# 30.05.2018 ob 08:11
Ko je zoki prevzel v Ljubljani se je bus podražil iz 80 centov na 1,20€. Se pravi za 50%
levidevžej
# 30.05.2018 ob 08:08
V Slovenj Gradcu je pred leti tudi bil brezplačen javno prevoz, pa je hitro klavrno propadel, ker ni bilo potnikov. Avtobusi oz. kombiji so povečini imeli enega potnika, pa še ta je bil voznik. :)
Tako, da ni vse v brezplačnosti. Ponavadi je , pri ljudeh, tisto, kar je zastonj, še najmanj vredno.
seba goričan
# 30.05.2018 ob 07:54
@vplaznik...V Celju nikoli ni bil zastonj,pa sem že 40 let na svet...mogoče v 60-tih
kreden2
# 30.05.2018 ob 13:36
Ja, jaz se tudi narežim ko tukaj gor prebiram kao ene liberalce, ko pridigajo kako vse nekdo plača in da ni nič zastonj ... Vsi so pa zastonj hodili na srednje šole in fakultete. Vsa cepljenja, vse preglede in zdravljenja so tudi zastonj dobili, pa še kar čez državo tolčejo. Res je, vsi imamo manj zaradi financiranja šolstva in zdravstva, ima pa velika večina možnosti izobrazbe in preživetja v primeru bolezni. Vsi mislijo, da bi v kapitalizmu prosperirali in obogateli. Samozavest je lepa stvar, samo naj vam zaupam skrivnost ... v kapitalizmu ni večina bogata ... .

Je pa res, da bi bile denarnice nas vseh dosti bolj polne, če ne bi bilo lopovov in bančne luknje. Samo za to so krivi posamezni pokvarjenci.
dejneseri
# 30.05.2018 ob 12:36
ja sej zato pa je proracun!
in zato so davki in prispevki, da drzava financira stvari, ki omogocajo in ohranjajo civilizacijo.

kako pa mislis, da se financirajo privat zdravniki koncesionarji?
pa cela vrsta podjetij, ki dobivajo drzavne subvencije ali pa imajo zagotovoljen posel z drzavo?
iz proracuna, ki pa vemo kako se polni, z davki in prispevki.
luna med oblaki
# 30.05.2018 ob 11:54
Seveda je lepo imeti brezplačen javni prevoz. Toda nič na tem svetu ni zastonj! Nekdo mora to plačati. Verjetno gre to iz proračuna, proračun pa vemo, kako se ga napolni. Z davki in prispevki!
Sussudio
# 30.05.2018 ob 10:51
p3t3r
to da moraš vstopat pri vozniku je bolj redka zadeva... mnogo je evropskih držav kjer se vstopa in izstopa vsepovsod pa čeprav je prevoz na plačilo
Ne vem zakaj se v Ljubljani še vedno sili to neumno staro navado vstopanja pri vozniku.
Radoveden
# 30.05.2018 ob 10:35
Kot je dejal, je narediti javni prevoz brezplačen sicer politično privlačno, a na koncu mora nekdo to plačati.
kreden2
# 30.05.2018 ob 08:39
ElTorro

Odlično, jaz sem takoj za.

Prosim, vzemite tudi predsednika!
LosAlamos
# 30.05.2018 ob 08:34
Velenje ima zastonj lokalni avtobus že od leta 2008, v Murski Soboti od 2007 za je zastonj za domačine, "Mestna občina Nova Gorica mestni potniški promet izvaja skupaj z Občino Šempeter-Vrtojba in je brezplačen. rtvslo.si"
seba goričan
# 30.05.2018 ob 08:27
V Zrečah je želel Unior,da bi se delavci v službo vozili z avtobusi,ki bi jih seveda plačala firma...skoraj je prišlo do upora in je ostalo tako kot je...pr nas bi bilo potrebno ukinat potne stroške in javni prevoz narediti brezplačen....seveda bi nekatere linije bilo potrebno posodobit....
Joker
# 30.05.2018 ob 08:27
blizerian,

Absolutno gledano delavec v Avstriji plača precej več davka kot v Sloveniji. Pa še prevoza na delo ne dobi povrnjenega.
kreden2
# 30.05.2018 ob 08:00
Tmazzzinho

Se strinjam in naravovarstveni prispevek ene 100eur na leto bi morali plačati vsi, ki se vsak dan z avtom vozijo v mesta na delo. V Ljubljani je teh avtomobilov več kot 150 000 na dan.
GORILA
# 30.05.2018 ob 15:56
mislim, da nihce zares ne misli, da ob delovanju brezplacnega prevoza ne nastanejo stroski; ti pa se poravnavajo iz davkov in prisepvkov.

...ni rečeno, kaj pa če se financirajo iz glob za napačno parkiranje!
ZETAC
# 30.05.2018 ob 13:45
Estonija utira pot na področju brezplačnega javnega prevoza...
Kaj, če bi prenehali s takšno terminologijo o "zastonj" za raznorazne namene - če ne plačaš iz enega žepa, pa plačaš ali pa iz drugega, ali pa to plača nekdo drug, nič ni zastonj.
feminist
# 30.05.2018 ob 13:34
Estonija utira pot na področju brezplačnega javnega prevoza

sicer ideja je zakon in fajn, ampak brezplacno? a bejz?
torej so rezervni deli in gorivo zastonj, soferji ter cela logistika pa so prostovoljci ki placujuejo morebitne stroske iz lastnih zepov?
bizika
# 30.05.2018 ob 10:43
Na Ptuju imamo že drugo leto zastonj manjši mestni avtobus in se je super obnesel. Čez poletje pa vozi še zapeljivec za šest oseb, ki ga lahko občani prosto ustavljajo ali pokličejo po mobiju. Super ideja.
sloko
# 30.05.2018 ob 09:09
Hehe gradbeno podjetje s sedežem na golovcu ne bi odstopilo niti centa iz mestnega proračuna za take projekte v katerih se ne pretaka beton in hkrati ne otežujejo mobilnosti meščanom.
zakrajšek
# 30.05.2018 ob 08:40
Za kakovost javnega prevoza v Ljubljani bi veliko storili že s tem, če potnikov z avtobusi, polepljenimi z reklamami,ne bi degradirali na transportno živino - kar je kljub nasprotnemu zatrjevanju odgovornih edinstveni primer v Evropi!
bilzerian
# 30.05.2018 ob 08:09
@ peter

saj v razviti evropi tudi lahko vstopaš skozi katerakoli vrata, tudi če ni prevoz brezplačen.
bilzerian
# 30.05.2018 ob 08:08
@ vplaznik

a zdaj boš rekel, da ljudje hodijo delat v avstrijo zato, ker so pri nas previsoki davki?
pri nas delavska plača brutto 1000 evrov
v avstriji pa brutto 2200 evrov. pa tudi če mi na to vsekajo slovenske davke, je še vedno več, kot slovenski minimalec. ne verjami lopovskim gospodarstvenikom in poskusi razmišljati s svojo glavo
Alchemist
# 30.05.2018 ob 07:59
Končno neka dobra novica iz baltskih držav, ki pa sicer veljajo za precej neoliberalne. Upam, da se Estonija dolgoročna raje zgleduje po Finski, kot pa po vzhodnoevropskih državah.
dejneseri
# 30.05.2018 ob 15:47
zastonj ni enako brezplacno

brezplacno je povsem ocitno rabljeno v smislu brezplacno za uporabnike.

mislim, da nihce zares ne misli, da ob delovanju brezplacnega prevoza ne nastanejo stroski; ti pa se poravnavajo iz davkov in prisepvkov.
Space Voyager
# 30.05.2018 ob 10:36
Nič ni zastonj, javno promet se plača z denarjem davkoplačevalcev. Je pa to zelo smiselno, ker je potem vsaj malo bolj logična izbira v priemrjavi z avtomobili.
kreden2
# 30.05.2018 ob 09:30
Regedit

Ja no, za ostale se je pocenil...
Kazalo