Vranični prisad velja za bolezen rastlinojedih živali zlasti v državah tretjega sveta. A trdoživi bacil, ki lahko v latentnem stanju preživi desetletja, se aktivira tudi tam, kjer sicer skrbijo za veterinarski nadzor in preventivne programe. Najpogosteje tam, kjer so nekoč zakopali poginulo okuženo živino, in takrat, ko ga po obilnih padavinah obudijo visoke poletne temperature.

Tokrat v jugovzhodnem francoskem departmaju visokih Alp na meji z Italijo, kjer se je v treh tednih razširil na pašnike skoraj 30 kmetij, poginilo pa je več kot 50 krav, ovac in konj.

Pomanjkanje cepiva
Gre za največji pogin v zadnjih dvajsetih letih, francoske veterinarske službe pa so na teh farmah že cepile živino, uvedle strožji nadzor, mleko tamkajšnje živine pred uničenjem pasterizirajo.

Francija je sprožila postopke za nakup zalog cepiva v tujini, saj do njega ne more priti po običajni poti, torej v španskem laboratoriju, ki zaradi dopustov ne obratuje.

Vranični prisad lahko preide z živali na človeka, a so takšni primeri izjemno redki, največkrat se kažejo v obliki kožnega obolenja. V stiku z okuženimi živalmi je bilo približno 120 kmetov, veterinarjev in živilskih delavcev, dobra polovica se jih je odločila za preventivni odmerek antibiotika.